Tudi danes sva hodila ločeno. Z avtom sva se prepeljala iz Burgosa (kjer še vedno prenočujeva) v 80km oddaljeni Ledigos, kjer sem izstopil, Ivo pa se je odpeljal naprej do Sahaguna in tam parkiral pred najinim hotelom iz leta 2024. Pa sva prehodila: Ivo od Sahagun do Becianos (10km), jaz pa iz Ledigos do Sahagun (16km).
Dan je bil sončen, s temperaturo do 28*C, občasno je puhnil blag veter. Veselje je bilo hoditi med ogromnimi polji, med katerimi so nekatera porasla z žitom, druga preorana čakajo na koruzo in sončnice. Ob poti cvetijo brnistre, ki oddajajo sladkoben vonj po medu.
Romarjev je bilo malo (le eden me je prehitel), nekaj več pa skupin kolesarjev. Med njimi že prevladujejo tisti z električnimi kolesi.Tik pred Sahagunom sem zavil še do kapele Device Marije ob mostu, kjer so v srednjem veku vitezi templarji imeli bolnišnico za romarje.
Ivo je na koncu poti pri Bercianosu v albergu, kakor se je zatekel na pivo, srečal Antonia iz Reke s prijateljico. Antonio dela že četrti Camino.
Med potjo nazaj v hotel sva se ustavila v vasi San Nicolas v restavraciji Casa barrunta, kjer ima lastnik, Dadito Lopez, razstavljeni obe Ivotovi knjigi o Caminu, v katerih je tudi fotografija z z njim in Ivotom. Seveda je bilo spet veliko objemanja in spominjanja in pa medsebojne izmenjave dogodkov iz družinskega življnja. Komaj je bilo kaj časa, da sva lahko pojedla kosilo, ki ga je častil lastnik.
V Burgosu, v hotelu, so prišle na vrsto najprej češnje, nato pa siesta za Ivota.
