Pa je spet mimo en romarski dan z opravljeno hojo ene od etap Camina. Zjutraj sva se iz kraja prenočišča, Santa Somosa, zapeljala kakih 30km do mesteca Molinaseca, kar je pomeniloi 1.000m višinskega spusta v dolino. Po varnem spustu je bilo nujno, da sva popila kavo v prijetno svežem jutru v mestecu, kjer so se tudi romarji šele prebujali. Nato sem pobral svoj “cok’n’pok iz avta in se odpravil proti kraju Camponarayas (18km), do koder je Ivo dostavil avto. Sam je nato do mesta Cacabelos (6,5km), kjer me je počakal v hotelu LaMoncloa de San Lázaro, v katerem bova prenočila.
Dan je bil sončen, temperature pa od jutranjih 18*C do zdajšnjih 32*C, vetra pa nič. Na srečo je bila tura bolj ravninska. Vse mi je šlo lepo, težko pa je bilo iti mimo skoraj zrelih češenj ob poti blizu kraja Fuentes nuevas. Nekdo je drugje na svojem napisal na karton: “To sadje ima svojega lastnika!” S tem bremenom nisem mogel do vej, ki so visele na cesto.
Ivo se je v Cacabelosu parkiral v hotelski restavraciji. Med čakanjem name je uspešno promoviral svoj film in knjigo o Caminu in z njima povsem navdušil starejšo gospo iz Danske. Ko sem prispel z avtom, je že užival v svoji “chuleti”,. Pridružil sem se mu in naročil svinjske noge kuhane v “golaževi” omaki s čečeriko. Oba sva rekla “Tulaj je pa hrana za nas “gušterje”.
Po kosilu seveda najprej higiena, Ivo je nato udaril siesto, jaz pa odšel na dvorišče na pisanje bloga ob kozarcu lokalnega vina iz trte mencia, ki je doma tukaj, v pokrajini “Bierzo”.
Zvečer greva k maši v eno od več cerkva v mestu, v iglesia de Santa Maria.
