Dan 21: Santiago – Negreira

Danes sva opravila zadnje korake po Caminu v letošnjem letu. Odločila sva se, da prehodiva vsak del prve etape poti iz Santiaga v smeri proti Finisterre. Ivo je startal s hojo blizu katedrale Sv.Jakoba in hodil okoli 11 km do vasice Alto vento, kjer sem mu pustil avto. Sam sem začel hoditi iz te vasice vse do mesta Negreira (12km), v kateri me je počakal Ivo, ko je končal svojo hojo in prevzel avto.

Vreme je bilo lepo hladno, okoli 15*C in odlično za hojo. Ker je Galicija gričevnata, je tudi moja pot vodila gor in dol skozi manjše vasi. Po več lepih hišah se vidi, da ljudje, ki sicer delajo v Santiagu, živijo raje v vaškem okolju. Klanec pri vasici Augapesada je bil zahteven tako za nas peš romarje kot tudi za kolesarje, saj je imel naklon v povorečju 10%, dolg pa je bil 2km.

Z Ivotom sva se dobila v Negreiri, kjer me je že čakal pri spomeniku izseljencem v 19. in 20. stoletju, ki so zapuščali te revne dele Španije in se odseljevali predvsem v Severno in Južno Ameriko (avtor Fernando García Branco). Skupaj sva odšla na kosilo v hotel Millan v mestu, vmes pa še oprala avto v bližnji avtopralnici. No, kosilo je bilo tako zanič, da sva predjed in glavno jed le pokusila, nato pa plačala in hotel zapustila.

Popoldne in večer je bil namenjen pripravam za odhod naslednji dan. Šel sem v mesto Santiago še po nekaj darilc ter folijo za zavijanje nahrbtnikov za zaščito ob prevozu na letalu.

Večerjala sva v bližnji restavraciji, ki je bila presenetljivo polna. Pri sosednji mizi je sedel par iz Italije, s katerim je Ivo navezal stike in ju navduševal nad hojo po Caminu s svojo knjigo in filmom.

Podaljšek Camina od Santiaga do Finisterre na obali Atlantika, katere prvo etapo sva opravila.
Najin najet avto čaka, da ga prevzame Ivo.
Pot poteka skozi revnejše vasi.
Hortenzije so v bujnem cvetenju.
Križ na poti z dvema likoma: Jezus na križu, na drugi strani pa Marija.
V Galiciji je veliko pravega kostanja, ki ravno cveti.
Most čez reko Tambre v kraju Maceira.
Jez na reki Tambre v kraju Maceira.
Kolesarji skoraj vedno romajo v jatah.
Del srednjeveškega obzidja v mestu Negreira.
Spomenik izseljencem v 19. in 20. stoletju predvsem v S. in J. Ameriko je v parku ob mestnem obzidju Negreire.
Spomenik izseljencem – sprednja stran (oče je kljub nogam vraščenimi v zemljo odločen da oddide od doma, sin ga hoče še zadržati).
Žena in mati ostaja doma sama z otroki, mož odhaja za kruhom v svet.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *