Dan 18: Muxia in Finisterre

Danes smo se z avtom odpravili v kraj Muxia severo-zahodno od Santiaga, kjer naj bi se (po legendi) Devica Marija prikazala Sv.Jakobu in ga opogumila, naj nadaljuje z oznanjevanjem krščanske vere po tem, ko je že obupal nad prebivalci Galicije. Obiskali smo rt s cerkvijo Santa Maria do Barca, v kateri je veliko zahvalnih daril za rešitev v brodolomih na priprošnjo k njej.

Opoldne smo se prepeljali v 30km oddaljen kraj Finisterre, ki so ga imeli včasih za konec sveta, saj je naprej le morje (Atlantik). Na rtu v tem kraju se tudi uradno konča Camino francés s kamnom z napisom “0,000 km”.

Seveda Ivotu srce in želodec nista dopustila, da ne bi odšli na kosilo v vrhunsko restavracijo Tira cordel na obali.

Cerkev Santa Maria de Barca na rtu v kraju Muxia. Leta 1913 jo je uničila strela prav na božični dan.
Notranjost cerkve Santa Maria de Barca z mnogimi zahvalnimi predmeti.
Nekaj trenutkov ya osebno doživljanje Camina.
Evo, ekipa!
Romarja (peregrina) ob kamnu v kraju Finisterre, ki označuje konec Jakobove poti.
Konec rta Finisterre.
Od kamna “0,000km” naprej sta na robu rta le še svetilnik in križ. Tu so še leta 2012 sežigali ponošene obleke ter s tem simbolično zaključili s tarim življenjem.
Vrhunska restavracija Tira do cordel z morskimi dobrotami na obali v kraju Finisterre.
Obala v raju Finisterre, kamor pridejo romarji po Caminu. Nekateri se odločijo za kopanje, ali vsajhojo po vodi.
Obala je polna školjk, med njimi so tudi Jakobove školjke.
Na kosilu v restavraciji Tira do cordel – ostrige za začetek.
Školjke percebes (kljunčki), ki jih nabirajo v morju po skalah, ko je oseka.
Zraven školj še odlično vino.
Vsakdanje življenje teče vzporedno z življenjem romarjev in pohodnikov.
Vedno znova panse vračamo na trg Obradoiro pred katedralo Sv.Jakoba.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *