Danes smo se z avtom odpravili v kraj Muxia severo-zahodno od Santiaga, kjer naj bi se (po legendi) Devica Marija prikazala Sv.Jakobu in ga opogumila, naj nadaljuje z oznanjevanjem krščanske vere po tem, ko je že obupal nad prebivalci Galicije. Obiskali smo rt s cerkvijo Santa Maria do Barca, v kateri je veliko zahvalnih daril za rešitev v brodolomih na priprošnjo k njej.
Opoldne smo se prepeljali v 30km oddaljen kraj Finisterre, ki so ga imeli včasih za konec sveta, saj je naprej le morje (Atlantik). Na rtu v tem kraju se tudi uradno konča Camino francés s kamnom z napisom “0,000 km”.
Seveda Ivotu srce in želodec nista dopustila, da ne bi odšli na kosilo v vrhunsko restavracijo Tira cordel na obali.
Cerkev Santa Maria de Barca na rtu v kraju Muxia. Leta 1913 jo je uničila strela prav na božični dan.Notranjost cerkve Santa Maria de Barca z mnogimi zahvalnimi predmeti.Nekaj trenutkov ya osebno doživljanje Camina.Evo, ekipa!Romarja (peregrina) ob kamnu v kraju Finisterre, ki označuje konec Jakobove poti.Konec rta Finisterre.Od kamna “0,000km” naprej sta na robu rta le še svetilnik in križ. Tu so še leta 2012 sežigali ponošene obleke ter s tem simbolično zaključili s tarim življenjem.Vrhunska restavracija Tira do cordel z morskimi dobrotami na obali v kraju Finisterre.Obala v raju Finisterre, kamor pridejo romarji po Caminu. Nekateri se odločijo za kopanje, ali vsajhojo po vodi.Obala je polna školjk, med njimi so tudi Jakobove školjke.Na kosilu v restavraciji Tira do cordel – ostrige za začetek.Školjke percebes (kljunčki), ki jih nabirajo v morju po skalah, ko je oseka.Zraven školj še odlično vino.Vsakdanje življenje teče vzporedno z življenjem romarjev in pohodnikov.Vedno znova panse vračamo na trg Obradoiro pred katedralo Sv.Jakoba.