7. dan: Sevilla – Medina Azahara – Córdoba – Úbeda

Po zajtrku zapustimo Sevillo in se z avtobusom odpravimo proti Cordobi (okoli 280 km). Nekaj kilometrov pred mestom se ustavimo pri razvalinah nekdaj ogromnega in utrjenega srednjeveškega mavrskega mesta Medina Azahara (Medinat al-Zahra ali “svetleče mesto«). Bilo je glavno mesto cordobskega kalifata. Postavil ga je kalif Abd al-Rahman III iz Umayyadske dinastije (890-961). Imelo naj bi do 1 milijo prebivalcev ter bilo v tistem času največje evropsko mesto. Po smrti kalifa so vojske sosednjih arabskih emiratov izropale njegovo palačo, mesto pa je pričelo propadati, tudi zato, ker je v bližini rastla Córdoba. Nekaj zgradb v mestu, ki leže v položnih terasah nad obsežno ravnico, je delno obnovljenih.

Córdoba je bila glavno mesto Zahodnega kalifata (vzhodnega je bil v Damask v današnji Siriji). Ustanovil jo je omejadski princ, Abd al-Rahman I., znan kot Al-Dakhil (Prišlek), ki je zaradi medsebojnih bojev med Arabci v Afriki pribežal v Córdobo in ustanovil svoj kalifat.

Cordoba hrani biser mavrske arhitekture – mezquito, mošejo, ki jo krasi več kot 600 stebrov. Graditi jo je začel kalif Abd al-Rahman I. Prvotnih 11 vzporednih ladij, ki so med seboj ločene s kamnitimi stebrišči, so kasneje dograjevali do današnjih 19 ladij. Glavni prostor mošeje, maksura, je okrašen z mozaiki. Delo so izvedli mojstri za izdelavo mozaikov iz Bizanca, saj Arabci niso razvijali tehnike izdelave mozaikov.

Mošejo so po rekonkvisti,  po 500 letih od njenega nastanka, spremenili v katoliško cerkev in jo nato večkrat prezidali. Prvo prenovo je naročil kastiljsko-aragonski kralj Carlos V, ki pa s prenovo ni bil zadovoljen (Če bi vedel, kaj boste storili z mošejo, vam ne bi naročil njene prenove!). Dejstvo je, da v kolikor tedaj ne bi spremenili v cerkev, bi je danes ne bilo več, saj bi njen kamen uporabili pri gradnji drugih stavb.

Po ogledu katedrale se ob spremstvu lokalne vodičke sprehodimo po nekdanjem judovskem predelu mesta, imenovanem Judería. V mestu je tudi več novejših stavb zgrajenih v slogu »mudejar«, ki je edinstven španski umetniški in arhitekturni slog iz 13. do 16. stoletja, ki združuje islamske, romanske in gotske elemente stavbarstva. Na več mestih vidimo tudi spomenike npr. arabskemu oftalmologu Muhammadu ibn Alslam al-Ghafiqi-ju ali židovskemu zdravniku in astronomu Maimonidesu.

Pod večer se z avtobusom odpeljemo v smeri Madrida do kraja Úbeda, kje prenočimo v hotelu RL Ciudad de Úbeda.

Razmejitev zahodnega (cordobskega) kalifata (oker barva) in vzhodnega kalifata (Damask) (rumena barva).
Maketa delno obnovljenega mesta Medina Azahara.
Na ogledu mesta Medina Azahara.
Cvet palme med delno obnovljenim delom mesta Medina Azahara.
Do starega jedra Córdobe prideš po mostu čez reko Guadalquivir, ki je najpomembnejša reka v južni Španiji in druga najdaljša reka v državi).
Zunanja stena cordobske mezquite in katedrale, kjer se vidi njenih 19 vzporednih ladij.
Stebrišča znotraj mezquite in katedrale v Córdobi.
Mihrab – molilna niša v mezquiti – mošeji v Córdobi.
Mihrab – molilna niša v mezquiti – mošeji v Córdobi, ki je usmerjena natančno v smeri Meke.
Mozaični napis nad molilno nišo (mihrab). Zlati del napisa pomeni “On je Allah, razen njega ni drugega boga; Kralj, Sveti, Dajalec miru, Dajalec varnosti…”
Glavni oltar katedrale je integrirana v mezquito (mošejo).
Takšnih ladij je v mošeji – katedrali 19.
Pa sva res tam, kamor si je Drago želel že vrsto let.
Center starega dela mesta Córdobe (Juderia) z zvonikom katedrale (mošeje) v ozadju.drale (mošeje).
Rožice drugačne vrste med dekliščino v Juderiji v Córdobi.
V nekdanjem judovskem predelu mesta, Juderíji, je več spomenikov arabskim znanstvenikom. Na fotografiji spomenik židovskemu zdravniku in astronomu Maimonidesu. Z dotikom kipa posrkaš del njegove učenosti.
Za slovo od Andaluzije še posnetek na mostu čez Guadalquivir.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *