Letošnji turistični Camino 2026 se danes zaključuje v Santiagu de compostela. Zjutraj sva z avtom zapustila prenočišče Pazo Santa Maria v predmestju mesteca Arzúa in se podala v Santiago. Ivo me je vrgel iz avta nekaj km pred krajem Lavacola (kjer so se romarji v preteklosti oprali, preden so vstopili v Santiago), sam pa je parkiral na hribu pred Santiagom, Monte de Gozo (Hrib veselja), od koder so romarji prvič zagledali zvonike katedrale Sv.Jakoba v Santiagu .

Ne vem, kako je v čakanju doživljal dopoldne Ivan, sam sem užival v samo rahlo naporni hoji (10km) “gore, dole, naokolo” med vasicami ter skozi evkaliptusove gozdove. Vreme je bilo sončno, temperature prijetno, veliko romarjev pa je prispevalo k dobremu vzdušju. No, pa še dovolj časa je bilo za kavo.

Na Monte de Gozo sva se z Ivotom podala do spomenika romarjev, kjer se dva v bron ulita romarja navdušujeta nad pogledom na katedrlo Santiago. Tudi midva sva se in veselje ovekovečila na več fotografijah.

V hotel Oca Puerta del Camino pred Santiagom se ob prihodu še nisva mogla nastaniti, zato sva se podala v mesto na ogled ter kot vedno v Santiagu, na kosilo v restavracijo El papatorio blizu katedrale.

Zvečer sva šla ponovno v mesto k romarski sv.maši v katedralo sv.Jakoba. Prišla več kot pol ure prej, pa je bila cerkev že nabito polna >2.000 ljudi). Za sedet ni bilo več niti na podatavkih mogočnih stebrov. S spoštovanjem sem gledal spoštljiv odnos take množice do sv.maše, pa čeprav več kot polovica ni razumela besed duhovnika. Mašo so dopolnjevale mogočne orgle in lep glas vodilne pevke pred mikrofonom.