Spet sva pridno hodila (Drago okoli 20km, Ivo več kot 10km), čeprav v meglenem dnevu. Zjutraj sva se po zajtrku v hotelu Alfonso IX odpeljala iz Sarrije do večjega mesta z jezom na reki Miño, do Portomarina.Tam me je Ivo odložil in se odpeljal kakih 20km naprej do vasice Lestedo in tam pustil avo, sam pa šel proti mestu Palas de rey (Kraljevo mesto) in še naprej do vasice ob poti Camina, O’Coto.
Dan je bil odličen za hojo, saj ni bilo ne vročine, ne mraza, le iz megle je občasno rosilo. Moja pot je bila na začetku in še enkrat vmes strmo v hrib, potem pa gori/doli/naokoli. Romarjev je bilo veliko, saj šole organizirajo skupinske pohode, pa tudi veliko ljudi se odloči, da opravi le zadnjih 100km od Sarrije do Santiaga.
Ko sva bila spet skupaj v avtu, sva jo mahnila v mesto Melide, v restavracijo Ezequiel, na hobotnico (pulpo gallego). Iti v to restavracijo na hobotnico in jo poplakniti z lokalnim vinom, je del obveznega protokola vseh naših romanj po Caminu.
Dobro podprta s hrano sva se odpeljala še kakih 15km naprej v vasico Ribaiso blizu mesta Arzua, v hotel na vasi Pazo Santa Maria, kjer bova prenočila.
Popoldne sva odšla na ogled idilične vasice Ribaiso ob reki Iso, nato pa v mesto Arzua na pijaču, žvečer pa k maši. Na srečo sta na TV pred restavracijo igrala finale UAEF-a PSG in Arsenal, kar nama je spremenilo običajen večerni ritem.
