S taksijem se iz hotela Parador pri Muxia-i vrneva na načrtovani konec včerajšnje poti v Olveira-o, pred občinski alberg (alberge municipal). Dan je lep, prijeten za hojo. Pot se vije med travniki, gozdički ter se valovito vzpenja in spušča. Nad pokrajino se dvigujejo visoke vetrne elektrarne, ki se občasno tudi zavrtijo.

Dohitiva skupino ter oseb, ki kaže voljo po komunikaciji. Povedo, da so Madrida, mlajši zakonski par ter ženin stric. Alvaro je star okoli 35 let in programira animacijske filme za neko multinacionalko. Seveda je takoj v ospredju pogovora Camino in izkušnje z njim in ker Alvaro govori tudi italijansko, se pridruži tudi Ivo. Alvaro je navdušen nad Ivotovimi opravljenimi romanji, zato mu posredujem povezavo na Ivotov film o 3.000 km dolgem romanju iz Splita v Santiago. Izmenjava še kontaktne naslove, da mu Ivo lahko pošlje še svojo knjigo o romanju v španščini.

V Muxia-jo prideva že kar utrujena, vendar se kljub temu takoj podava na rt Punta da Barca z znamenito romarsko cerkvijo Nuestra señora de la barca. Ivota prevzamejo čustva ob ponovnem prihodu na kraj, kjer je sklenil, da bo romal do tja iz Splita. Kar nekaj časa posediva na obali, nato pa opraviva še fotografiranje. Seveda se podava še v cerkev, ki je leta 2013 pogorela zaradi udara strele in so jo že popolnoma obnovili. Ujameva še del sv.maše, pri kateri sedi kar precej romarjev. Vrneva se v mesto, kjer v knjižnici dvigneva »diplomo« za prehojeno pot z imenom Muxianna compostela (beri: mušijana kompostela). Lakota nato naju nato odpelje v bližnjo restavracijo z ribami in školjkami na večerjo.

Streže nama mlajša in zgovorna domačinka, ki zna okusno jed dopolniti z ustvarjanjem dobrega počutja. Tam spoznava tudi zgovornega Irca, Brendana O’Connella, s katerim se naslednji dan še večkrat srečamo.

V najin hotel, oddaljen kakih 4 km, se vrneva s taksijem.