León sva zapustila šele okrog 8h. Hodiva po opustelih ulicah do trga Sv.Marka, kjer je pred samostanom, sedaj hotelom v preurejanju, spomenik romarju. Tu se poslikava in nato nadaljujeva še skoraj uro, da prideva iz mesta.
Vreme je jasno, vendar v naju, ko prideva na planoto nad mestom, že udari močan bočni veter. Ta ubija hitrost hoje. Obleka pa naju dobro ščiti, vendar mora biti pod kapuco še kapa. Na koncu razpotegnjenega mesta ob cesti La Virgen del Camino zapustiva uradni Camino in se podava po varianti 2, da se izogneva težkemu prometu. Hodiva po precej mirni poti skoraj brez prometa, na ravnih delih brez besed, vsak poglabljen v svojo molitev in misli. Prehodiva več vasi, v vasi Chozas de abajo pa se ustaviva za bogato malico. V restavraciji se spoznava s Saro in njenim fantom Rubenom, ki biciklarita iz Belgije v Santiago. Naredila sta že prek 2.200 km poti. Ko se poslovimo in prehodiva že del poti iz vasi, naju dohitita poganjajoč kolesa v močan nasprotni veter.
Pot naprej se zelo vleče. Hodiva kakih 10 km ob asfaltni cesti, nato zavijeva na makadam, potem pa naravnost do… Močan veter zahteva, da pridno uporabljava palice: enkrat, da naju sunek vetra ne prevrne, spet pa, da ne padeva, ko veter v hipu preneha.
V Hospital de Orbigo prispeva pozno popoldne. Mestece je izumrlo, saj na cesti ni nikogar: ne domačinov, ne romarjev – pohodnikov, niti psov.
Najin hotel El paso honoroso je ob cesti N-120. V njem sva spala že lansko leto 2019. Ker v hotelu ni tople večerje (je le pogreta), oddideva v mestece, v restavracijo Los angeles na večerjo. Tu srečava Hrvatico, Ivano Lučić iz Travnika, ki živi in dela v Švici v Zurichu. Svoj Camino je pričela iz Leona, prej pa je že opravila del portugalskega Camina. Ivo ji posreduje dostop do svojega filma in ji ponudi pomoč, v kolikor bi jo potrebovala. Uživamo ob večerji (vsak za svojo mizo), vendar se razidemo z željo, da se še srečamo.
Ljudje: Ivana Lučić, doma iz Travnika, živi v Zurichu.
Prenočišče: Hotel El paso honoroso, Carretera N-120, Hospital de Orbigo.
