Dragi spremljevalc na najini poti!
Danes sva v lepem soncnem in rahlo vetrovno-svezem vremenu uspela naredit 21 km od nacrtovanih 18km (safe mode zaradi Bredine slabosti). Zacela sva malo pred 8h in pridno mlela prasne kilometre. Nato sva v neki Calzadi zasla z glavne poti in pristala “in the middle of nowhere” v Calzadilla de los Hermanillos. Ko sva po 21km ugotovila, da sva na stranski poti, je bilo potrebno malo razmisliti. Pokrajina je ravna kot v Prekmurju, buce pa se ne rastejo, da bi se lahko razgledala, kje sploh sva. Nisva bila sama, cel kup peregrinosov je zacudeno ogledoval zemljevide, ker smo vsi hodili po znakih za Santiago, znasli pa smo se kakih 7km oddaljeni od nacrtovanega postanka v Bercianos. Lep hotelcek naju je privabil na juho, nato pa sva se odlocila, da ostaneva. Namesto na pogradih bova tokrat spala v zakonski postelji.
Popoldne sva se sprehodila po vasici, kjer razen cerkvice, gostilne, majhne trgovinice in nasega albergue-a ni nic. Zanimivi ljudje, ki so veseli, da pridejo romarji, ki prinasajo nekaj zivljenja v vas.
Ja. madonca, a je treba koga za usesa potem? Kaj pa moderna in najnovejsa GPS tehnologija, s katero sta oskrbljena? Je nehala delovati… ocitno navzocnost omnipotentnih kamnov z rumenimi puscicami prevaga v svojo korist. Lepo nadaljujta in oglasita se kaj!
BUEN CAMINO!!
zdravo!
Izgleda, da se tam vsi romarji izgubijo. Tudi sam sem šel raje nazaj in naprej v Bercianos. Sem pa naslednji dan srečal slovenskega angleža, ki mi je razložil, da je malo naprej prišel do prijetnega alberga, lepšega kot je v Bercianosu.(tam sem spal na hodniku, res pa je nek italijan skuhal večerjo za vse romarje), Kar lepo tako naprej.
lep pozdrav
Pavel in Breda
Bon jour, junaka!
z velikim veseljem spremljava vajino korajžno romanje. In da vaju spodbudiva, vama pošiljava eno kitico iz XLII Rimskega soneta, ki so pravkar izšli pri Mohorjevi izpod peresa najinega profesorja francoščine dr.Andreja Capudra. Takole pravi…(prav tu mi je sv.Duh odprl stran)
Duh je voljan, vendar meso je slabo,
in pot zgrešiti znam pri jasni luči,
v predalih se nabirajo mi ključi
trenutkov, ki jih puščava za sabo
Pa dobro hodita in zdrava ostanita!
Barbara in Ivo
Draga Barbara in Ivo!
Hvala za duhovno misel, ki jo uresnicujeva vsaj do neke mere. Zanimivo, da se namesto predajanju razmisljanju na poti, raje kaj pogovarjava. Zjutraj je seveda na vrsti en rozni venec za potrebne, nato pa hoja, vzpodbujanje, opazovanje okolice…
Tudi vidva bodita lepo
Drago