Albergue Casa da Herba (40€), priporočava privatno sobo

Celo noč je deževalo in do jutra je res zmanjkalo vode tam gori. I albergua v Porriño-u sva odšla v megleno jutro, pot asfaltna, razen nekaj 100m po gozdu. Vzpenjala sva se proti lepi vasici Mos, od koder bi se ob lepem vremenu že videla 10 km oddaljena Redondela. Megla je tudi kriva, da nisva delala toliko posnetkov. Pot se je od Mosa strmo spustila v dolino,  moje noge niso bile prav nič navdušene. Zaradi nedelje danes tudi bari s “cafe con leche” niso bili odprti.a bi se v njih noge malo odpočile. Šele v predmestju Redondele sva našla enega.

Nastanila sva se v albergu Casa da Herba, kjer sem s svojo druščino prenočevala pred 4 leti. Hospitaljerka je bila najbolj vesela, da je lahko z nama govorila po špansko, saj je bila njena angleščina slabša od najine španščine. Nama to seveda paše, saj udi preskušava svoje znanje in kjer se le da, spregovoriva po “castellano”.

Ta Camino oba posvečava družini najinih prijateljev, ki so se znašli v hudi stiski. Poleg molitve zanju sva se na  poti mislimi in rožnim vencem tudi danes sprehodila:

– do najinih otrok in njihovih družin, da bi vztrajali v dobrem

– v  zahvalo za zdravje Bredinih prijateljic Fanči in Marti

– te do naju samih, da bi iskala bližino drug drugega, da bi se slišala in razumela.