No, pa je le prisel dan, ko sva dokoncala nama dopusceno pot po Caminu. Okoli 14h sva iz Pedrouza prispela po 6h urah hoje in 20km poti priti na trg pred katedralo Sv.Jakoba.
Pot je bila ves cas prijetna, po stranskih poteh in malo asfalta, malo gor, malo dol, nazadnje na Monte Gozo, spust v dolino ter nato nekaj km po mestu do sredisca in katedrale. Vreme je bilo v glavnem oblacno, s prihodom na trg pa je zacelo obcasno sijati tudi sonce.
Pricakovanja ob prihodu na konec te najine poti so bila mesana: kaj bo, kako bo, kako bova to dozivela. Veva, da sva ze umirjena (beri z manjsim razponom custev), zato nisva niti pricakovala, da bova skakala od veselja kot je to delala skupina spanskih mladincev. Prevevalo naju je notranje veselje in zadovoljstvo, da sva zmogla teh 500km, kolikor nama je bilo danih zaradi Bredinega zdravja. Po kake pol ure miru in sedenja na trgu, ob katerem sva jedla pregreno drage cesnje, sva se odpravila na ogled katerdrale ter na obisk h kipu in v grobnico Sv.Jakoba. No, v grobnici sva medsebojno zakljucila pot, zato je bilo nekaj vec je bilo prisotnih nekaj vec custev in kaka solza.
Katedrala Sv.Jakoba je velicastna, navdusila me je v primerjavi z drugimmi, saj je mesanica romanike in gotike z rokokojskim oltarjem Sv.Jakoba. Opoldansko maso za romarje sva zamudila, zato pa sva bila pri vecerni ob 19:30. No, tistega znamenitega guncanja velike kadilnice danes ni bilo, sem si pa ogledal, kako imajo v loke oboka vpret nosilec in dva skripca, prek katerih dvigujejo kadilnico.
Po masi sva hotela romanje zakljuciti se z agape, pa sva tako izbirala, da sva prisla v del mesta, kjer so bari redki. V tistem, ki je se delal, so naju postergli s pivom in odlicnima sendvicema. Se dobro, da greva sedaj k Nejcu v Toloso, kjer obvladajo prehrambene navade Spancev in tudi vedo, kaj je dobro.
Tako, hvala vam vsem, ki ste prebirali blog, nakju s komentarji vzpodbujali in dali vedeti, da sva spremljana. Sedaj veliko bolj razumeva potrebo po stiku z domacimi na poti in se seveda opravicujeva tistim najinim prijateljem, ki so to pot ze opravili in ki jim sama nisva posvecala posebne pozornosti.
Blog bom se dopolnjeval, posebej pa se spletni album Picasa, ki bo na ogled se naprej. Breda pa je obljubila, da bo iz fotografij naredila foto knjigo.
Vse in veliko cestitk. Konec dober, vse dobro. Prijavil sem opombo, da je pot vazna, ne cilj. Doseci cilj po dolgi poti pa je vsekakor razlog za zadovoljstvo. Take stvari velja takoj proslaviti, kasneje malo zbledijo. En sendvic – ma tu je prav bogo.
Dobro regeneracijo zelim,
Ivo.
Ivo, vse bolj cutiva, da je res, da je pomembna pot, ne cilj. Sendvic gre v isto spoznanje.
Oglej si sliko iz sidrerije v Tolosi – zgodba je bila tam drugacna.
Nama regeneracijo, nazaj tistih nekaj kg, ki sva jih zgubila, vendar bodo odslej nekatere stvari le drugacne.
Pozdrav v Bruselj
Breda in Drago
Hvala za doživljanje vajine poti do groba apostola Jakoba. Doživela sta veliko pot vajine povezave, ki sta jo ovenčala z romanjem v Njegov objem.
Vesel pozdrav iz domovine Olga in Ine
Ine, hvala za pridno spremljanje na nijini poti. Kako je sedaj z najinimi nasledniki iz nase skupine na Caminu? Drugo leto lahko del poti opravimo skupaj!
Pozdrav
Breda in Drago
Bravo, junaka!!!! Iskrene čestitke! Veselim se z vama. Občudujem vajin pogum in vajino trdno voljo, da dosežeta zastavljeni cilj. Še enkrat najlepša hvala, da sem lahko spremljala vajino pot, hvala za zanimive vtise s poti in prečudovite slikovne posnetke.
Resnično upam, da zmoreta po prehojenih 500 km še toliko moči in energije, da bosta prihodnji vikend kos še tistim 100 km do Kobarida (ni nujno, da gresta peš). Se morda motim?
Prisrčen pozdrav obema
Vera
Vera, kot vedno ti gr e leporecje dobro od rok. Hvala za cestitke in stevilne vzpodbude c casu, ko sva bila na poti.
Kaj bo pa s Kobaridom, se bova lahko odlocila, ko prideva domov. Seveda bi bila rada z vami v povsem drugacnem okolju od tega, kjer sva bila.
Pozdrav v Ljubljano
Breda in Drago
Breda, dobro si ga gnala do Santiaga. Čestitke.
Vse lepo v Tolosi in kmalu nasvidenje v SG, kjer goveja župca že brbota za vaju.
Pol pa pade Uršlja – po grofovsko.
Ales, po grofovski gremo vsi stirje. Tu sem veckrat krical po poti “Hasta la victoria, siempre!” (Vedno do zmage!)
Zupca bo pa pasala po vrnitvi z Urslje.
Pozdrav obema
Breda in Drago
včeraj smo se dotaknili drug drugega po telefonu, danes pa še enkrat BRAVO za vztrajnost in prestane bolečine
sedaj pa prijetno pot v Toloso – tam pa toplo druženje z vašimi Španci
Objem in poljub
Marjeta
Marjeta, pomagali ste prijatelji v raznih oblikah, pa tudi s pripomocki. Vajina brisaca je obrisala precej znoja.
Vesela sva tudi vajinega porocila, da urejanje vajinega doma dobro naporeduje.
Ko prideva domov pa kmalu nasvidenje.
Breda in Drago
Upam da lahko z vama delim vajino veselje po prehojeni poti. Ko sem prebirala vajin zadnji zapis sta tudi v meni prebudila kar precejšen vihar čustev. Hvala vama za občutke, ki sta jih delila z nami in sem lahko vsaj od daleč spremljala romanje, ki se ga midva ne bi upala lotiti zaradi zdravja – želja pa še vedno ostaja.
Želim vama še naprej prijetno bivanje pri domačih in srečno vrnitev domov.
Kmalu nasvidenje.
LEP POZDRAV VERA, JANEZ IN OTROCI
Vera, vesel sem tako lepega sporocila, predvsem tistega dela, ko pravis, da si zacela razmisljati o tem, da bi bila na Caminu tudi vidva. Sam sem sel na pot s krizem operacije na hrbtenici pred letom dni. Kot vidis, je kriz vzdrzal 500km z 12-15kg tezkim nahrbtnikom.
Vec doma
Drago
Draga Breda, dragi Drago!
Ob prebiranju blogov in komentarjev, gledanju fotografij je praktično nemogoče karkoli dodati – vajin podvig je res vreden občudovanja, zato še enkrat: čestitam!
Lep pozdrav obema! Peter
Peter, tako velika stvar pa to spet ni, saj je potrebna le odlocitev za hojo in nato vztrajnost.
pot je odprta za vse nas.
Drago v imenu obeh
Breda in Drago , čestitke!
Pot sem spremljala, občutke tudi, komaj čakam pogovor v živo! En del mene je šel tudi z vama! Srečno pot še do doma,
Neja
Neja, pozdravljena!
Hvala za prisotnost v duhu. Kaj in kako je bilo bova vec povedala na srecanju 16.5. ob 19h v restavraciji Ljubljanski dvor (pri Kapetanovicu) na pogovoru o Caminu. Prosim, poslji povabilo clanom ZKPS. V LJ bom v torek dopoldne.
Pozdrav
Drago
Živjo pohodnika!
Pa sta uspela. Z veliko volje in koroške trme.
Sedaj bo vzpon na našo Uršljo mačji kašelj, oziroma vzpon za relaksacijo.
Čestitke. Vživel sem se v vajin pohod in moram reči, da sem se velikokrat videl na vajini poti.
Pozdrav! Rado in Tatjana
Rado, pozdravljen!
Vesel sem, da ste tudi Korosci pokukali v porocanje o tej nenevadni poti. Prav ustvarjena je zate in te caka. Nasvienje na Urslji.
Drago
Draga Breda in Drago!
Ker vidim, da sta še na zvezi, vama z zamudo, a od srca, v svojem in v imenu vse družine, iskreno čestitam za vajino zmago! Prepričan sem, da se lahko počutita kot velika zmagovalca, v fizičnem in duhovnem pogledu. Želim vama, da zadovoljna zaključita svoje romanje in bivanje pri svojih dragih ter se srečno vrneta domov.
Drago, tudi sam sem vesel, da si mi kot sošolcu dovolil, da sem te spremljal na tvoji romarski poti. Bila je, tako je bilo videti, res nekaj posebej bogatega. Hvala ti! Zdaj pomislim, kaj vse bi zvedel o tebi (in o svetu), če bi z vseh svojih dosedanjih potepanj (ne samo romanj) pošiljal tako zanimiva besedna in slikovna poročila …
Ali se spomniš, na začetku poti sem ti napisal, da ne hodi prepočasi, da boš nazaj do obletnice mature. Zdaj vidim, da boš pravi čas doma. Naročil pa sem ti tudi, da ne hodi prehitro, da ne boš preveč izmučil Brede. No, ne vem, če si se držal tega drugega …
Torej – nasvidenje na obletnici mature! Veselim se srečanja s teboj. (Povej, ali je res minilo 40 let …!?).
Srečno in lep pozdrav.
Drago, tudi v imenu Alenke
Drago, lepo je brati tvoje navdušeno pisanje. S svojim branjem in oglašanjem ste nama lepšali počutje na poti in potrdili, da se izplača truditi s pisanjem. Glede hoje pa le tole: v celoti je bila podrejena Bredi in njenim zmožnostim. Končala sva, ko več ni mogla oz. ko sva vedela,da ne prideva do naslednjega alberga. zaradi tega je šlo nekaj kil navzdol pri obeh.
In kako bi bilo, če bi ti nam pisalo svojih poteh in svojem ustvarjanju? Boš naredil podoben blog?
Pozdrav vsemv Celje in čez dan, dva poglej še o naših Špancih na tem blogu.
Drago
Drago,
vesela sem, da sta z ženo Bredo srečno prestala pot, ki sta jo načrtovala. Čestitam obema. Hvala, da si poskrbel za spletno dokumentiranje s katerim smo lahko prebrali kako sta prehodila in preživela vajno pot. Lep pozdrav, Marija
Marija, pozdravljena!
Vsaj malo sem se postavil obbok vsemu tvojemu trudu za dokumentiranje naših aktivnosti v društvu SDMI. Hvala za čestitke. Vesela sva predvsem tega, da ste naju spremljali.
Lep pozdrav in morda se predlog, da tvoj potepuški duh zanese v pokrajino, ki je skoraj Makedonija.
Drago
in kdaj bomo lahko zmagovalno ekipo pozdravili v SLO?
lp
Franc, se vidimo v soboto na Koroškem. Pridita naokoli.
Drago
Hojla,Breda in Drago! Takoj, ko je Aleško poslal vajino pot, sem jo z vama ves čas premagovala tudi jaz. Veselim se vajinega uspeha in vama iz srca čestitam.Čestitke pošilja tudi Jani.Pa čimprej se oglasita pri Hanzlu, da nazdravimo uspehu kot se šika.Vodriški pozdrav,M+J.
Metka, vesel sem, da si naju spremljala inhvala za čestitke. Ni toliko uspeh, ki bi bil potrebenčestitk, se pa lepo prileže na dušo. Vodriž, pa veš, je za naju vedno prijetna postaja,na kateri serada ustaviva. Čimprej… Drago
Vesele cestitke obema, da sta zdrzala!!!!! Da, pomembna je pot. Zdaj pa se naprej vse lepo v Spaniji, uzivajta!!!!
Dominika, Carlos, Elena.
Dominika in Carlos pozdravljena!
Zdaj smo že doma, po tem,ko smo k prvemu obhajilu pospremili Marto in en dan preživela na letališču v Parizu. Na (ne)srečo sem zbolel pa sva lažje zdržala.
Konec tedna greva na Koroško, da vidiva,koliko je uuspel narediti Andrej za večjo uporabnost naše hiše. Španci že štejejo dneve, ko pridejo v Kotlje:še 68dni.
Lepo vas vse tri pozdravljava
Drago v imenu obeh
Preprosto cestitke, vse drugo je odvec!
LP
Tomaz
Tudi jaz,lanski pohodnik,iskreno čestitam simpatičnemu paru za lep pohod in čudovite zapise! Dore iz Vojnika
Hvala za čestitke, ki niso potrebne, pa vseeno pašejo.
Veseli pa me, da nekdanji popotniki še vedno brskajo po spletu za novicami in doživetji drugih.
Pozdrav v Vojnik
Drago