Danes sva v krasnem, lepem, soncnem vremenu z nekaj napora in tezav z nogami naredila okoli 27km od Zubiri-ja do Zizur menor-ja. Pot je bila v glavnem ravna (malo gor, malo dol), speljana ob glavnih poteh po gozdu in grmovju, le nekaj odsekov sva udarila po cesti in nato skozi celo Pamplono s predmestji po asfaltu (cca 10km). Nahrbtniki, ki so tezki okoli 12kg, se ze lepo prilegajo hrbtu in jih skoraj ne cutiva, razen, ko jih snemava in nalagava. Potrebna je medsebojna pomoc. Noge – povsem druga pesem. Imava tezave z zulji, zato napredujeva pocasi, saj se ustavljava in lepiva oblize, mazeva, blaziva… Sam sem moral ze po kakem kilometru zamenjati obuvalo – namesto gojzarja so od tam hodile TeVe-jevke. Po 20-tih km tudi misice postajajo bolj napete, vendar se lahko napreduje. Tik pred koncem danasnje ture, po 25km, sem preiskusil, ce se delajo: tekel sem z nahrbtnikom v klanec za nekim rekreativcem. Vse je delalo: misice, gleznji, pljuca…
Nastanitev v albergue-u v Zizur menor je bila boleca, saj je potrebno iti pod tus, oprati perilo, namazati najnujnejse, oglasa se zelodec, volje pa je bolj malo.
Zvecer sva se odlocila, da uprizoriva “menu peregrino” v samem albergu. Drago je nasel trgovino: struca kruha, paradiznik, paprika, jogurt¡, pomaranca in boteljka vina so dali vec zadovoljstva kot sinocnja vecerja v lepem albergue-u v Zubiriju, kjer pa je 6 Francozov ropotalo med seboj, midva pa sva pojedlavecerjo, popila po 2dcl vina in odsla.
Bila sva blizu cerkve, vendar je lokalni zupnik zakljucil maso in z verigo zaklenil cerkev, preden sva prisla k sebi. Dan prej, v Rocesvalles sva bila pri masi, ki so jo vodili trije duhovni rokodelci. Po utecenem protokolu se je videlo, da to opravljajo ze 4.395-tic. Skoraj nobene besede nisem razumel, razen nekaj latinskih. Se dobro, da je ob strani v oltarju Sv.Jakob, ki ima vec casa za pelegrinose.
Se nekaj besed o negi nog. Moje zulje sva ze zacela sivati z iglo in sukancem namocenim v jod. Tiste v pripravi pokrivava s “specialnimi” oblizi. Masaza misic poteka po “samopostreznem” pravilu: nisva se se navadila Rozmanovega priporocila o vzajemni pomoci. No ja, cas prinese svoje in Bredine bolece noge, ki so izzele prve solze, bodo zagotovo prinesle spremembe.
Drugi romarji; jih je kakih 70, ki smo se znasli prvo noc v Roncesvalles. Kot je obicajno, se prehitevamo, dohitevamo, videvamo, izgubljamo in se spet nasmejimo, ko se vidimo v albergue-u. No prav poseben uzitek se je srecevati z dvema mladima Japonkama, ki sta mladostno prijetni in pravi Japoncici po izgledu in stereotipni predstavi: pozdravljata s priklanjanjem, vprasujeta, se cudita z mmmn in pri vsem ohranjata svoj ritem hoje.
Lenart pravi, da je pravilen link za slike:
http://picasaweb.google.com/atidrago/Camino_2011#
Pozdrav vsem
Breda in Drago
Bravo za današnjih 27km. To je pa že prava ‘delovna temperatura’
Ves čas misliva na vaju.
Tu v ljubljani sva takoj po službi šla na najino dnevno turo in sva si rekla, da greva midva tudi v Zizur menor… 🙂
Midva greva čez vikend v Zagradec – stanovanje pa je že v škatlah
Čisto vsak dan že nekaj odneseva iz hiše…to je trenutno najin camino
Naj vama bo lahka noč in jutrišnji korak čim manj boleč
Marjeta
Kar malo sem zaskrbljena kako strokovno poteka šivanje žuljev?
Drugače pa hvala za izčrpno poročilo,ki je poleg težav prineslo tudi nekaj smeha…premagajta začetne težave in kmalu bo postajalo vse lažje in lažje in žulji bodo utonili v pozabo…
Veliko nas misli na vaju in gotovo vama je to v pomoč!
Pri nas pa kot da je po pomladi že prišlo poletje…
Lep pozdrav in lahko noč.
Pozdravljena!
Ves čas sem z mislimi z vama na caminu. Nisem mogel stran od računalnika, dokler se nista oglasila. Podoživljam camino, čeprav sam nisem imel takih težav kot vidva. Če bosta jutri zmogla okrog 25km, prideta v vasico Cirouqui, kjer mi je bilo najbolj všeč.(gospa postreže z večerjo in vinom brez omejitve). Pa tudi drugi romarji jo najbolj hvalijo.
pozdrav Pavel in Breda
?
Pozdravljena!
Čestitke za premagano pot.
Breda, ko to bereš je že za tabo tretji ta zaresen dan, ki je preverjeno najtežji. Od jutri bo vsak dan lažje, manj boleče, lepše … Trust me.
Drži se!
Predvsem uživajta!
M.
Bravo, bravo, bravo!
Predvsem zate, Breda. Drago je tako Korošec in trmast kot bik (to je pohvala 🙂 ) Ampak, Breda, tebi se pa vidi, da si tudi že malo Korošice.
Imejta se lepo, drug z drugim, ali pa drug ob drugem, ali po “kaminsko” drug za drugim 🙂
Bravi nasi!
Ravno sem govoril po telefonu z naso drago mamo, pravi, da se borita z neprijetnimi sopotniki (beri: zulji) in za boljso mero je prisla zraven se jutranja slabost. Mami Breda sprasuje, ce ima kdo kak “recept”, da bi bila jutra boljsa brez bruhanja.
Sam bi rekel, da je to posledica (za telo nenavadnega) napora in gotovo tudi deshidratacije…sej vemos Slovenci o navadni vodi vemo bolj malo 🙂 treba je pa res veliko popit, sploh zdaj, ko je tukaj ze 2 dni preko 30ºC… za petek in soboto napovedujejo enako vreme, brez oblacka.
Tehnicni del: Ati, za resize slik uporabi tole: http://www.shrinkpictures.com/
dela super, samo uploadas sliko in jo resize-as na 600px in ti vrne zmanjsano sliko. Sporoci kako bo slo, ok?
BUEN CAMINO!!!!
Ola, sta pa od sile, joj kako, nam delata skomine, pa še slike pošiljata, tako, da fovšarija laufa, pa ravno v postu, ko bi se morala poboljšati. Ja skušnjavec ne počiva. A po drugi strani pa deluje angel, ki pravi, da sta najboljša, prave face, lahko so vajini otroci res ponosni. Midva in mi vsi smo. To, da delita vajino pot z nami je še posebej vredno, saj tako uživamo vsi skupaj. Zelo dobro vama gre in kar tako naprej. Tema naše zakonske skupine pri nama je VESELJE ZAKONSKEGA ODNOSA, vidiva, da ga vidva že uresničujeta.
Še malo pa bo vsa skupina na caminu. Breda, vem, da prav kmalu pride Dragotova masaža in vem, da bo doživljenjsak, saj camino spreminja. Drago, boš videl, da imaš najboljšo ženko na svetu, camino bo to potrdil.
Lepo se imejta in nazdravita še za nas.
Ana in Janez
Breda, kar se tiče bruhanja, pride in gre, ne sekiraj se preveč, to so začetniške težave, čeprav sama jih nisem imela. A poglej okrog sebe in boš videla veliko lepega in pozabila na slabost. Sicer pa naj te tolaži to, da vse mine. Si pa odlična, da si prehodila že tolko km, prav ponosna sva nate in seveda na Dragota. Itak sta oba najboljša. Kar tako naprej, ja veš, ampak faoušarija še zmeraj laufa. No spanščino obvladata, mogoče tudi gorenjščino. Upam, da se ne bosta tako zaljubila v Španijo, da bosta tako kot Nejc ostala tam. Nejc tudi tebi in vsej tvoji družinici lepe pozdrave, sedaj vsaj vidiš, kaj te čaka ko bosta imela 30 let in več zakonskega stana. takrat se začne rolati, no v pravo smer, kajne.
lep pozdrav
ana