Greva proti kraju, nekaj zadnjih kilometrov (še 20 za jutri), ko Santiaga še ne vidiva. Prehodila sva jih ze 480. Galicijska pokrajina je valovita, zelena in pomladna. Gozd postaja vse bolj mešan z evkaliptusi.
Pot poteka po vaskih stezah in ce sledis kravjekom in ovcjim drekcem, prides v sredino vasi, za ven iz vasi pa pogledas kako (jakobovo rumeno) puscico. Breda se po malem dopingira, da premaguje bolecine v stopalu. Pomagajo cokoladke, mint bomboni, pa nalgesin in aquarius pijaca. Vreme je v glavnem soncno, popoldne, ko sva ze na varnem pa kaj malega prileti.
Na poti sva si danes privoscila kraljevsko malico ob potocku tik ob cesti, tako da so lahko mimoidoci gledali, kaj je na menuju. En par sva razveselila s tem, da sva povedala, da je “bar odprt”. Smeh, ko sta ugotovila, da je dalec naokoli le en sam bar in to najin.
Ko prideva v albergue, Breda se ureja zulje, jaz sem jih nehal pred tednom dni. Nastanila sva se v prvem (municipal) albergu na zacetku mesta Pedrouzo. Dodelili so nama simpaticno mesto vtik pod podstresnim oknom (frcado), tako da bova gledala zvezde, ce bo le noc jasna. Sinoci sva sama kuhala in kaze, da bova tudi nocoj. Trgovine so zaradi sieste sedaj se zaprte, zato je pravi cas za ogled bloga in vasih komentarjev (ki se jih zelo veseliva) ter pisanje porocila.
Pa se ena iz Sarrie, kjer sem v starem stilu dobil stavo za flaso vina s hospitalerotom: voda v kopalnici je bila vroca, tako da bi se lahko opekel. O tem sem obvestil hospitalerosa, ki je trdil, da voda nima vec kot 50C. Seveda sem stavil, da ima. Sla sva po termometer in izmerila temperaturo: 73C. Dobljeno stavo sem znizal na kozarec dobrega vina Bierzo iz okolice. Breda je menila, da bi bilo posteno prej opozoriti cloveka, da se z mano ne stavi.
No odprti bar je res super!
Bravo za vajinih 480 km. Tudi midva komaj čakava, kdaj bo kaj priletelo na blog in hitro preverjava slike in zapise 🙂
Tudi najin selitveni ‘camino’ gre počasi h koncu.
V petek pride še selitveni servis, da evakuira vse omare
midva se pa že skoraj v stoje po podplatih praskava
poljub
marjeta
Drago in Breda
Čestitke in dogovor velja.16.05.ob 19h v Ljubljanskom dvoru nam bosta dočarala vajina doživetja
sa Camina.Drugo leto sledi ponovitev.
Lp Ivan
Ivo, hvala za vzpodbudo in povabilo za srecanje in pogovor o Caminu pri tebi v Dvoru. Kako bo s ponovitvami, pa na srecanju.
Pozdrav
Drago
Draga Breda in Drago!
Da bosta imela več za brati, pa še sam dodajam svoj komentar. Z zanimanjem spremljam vajino pot in ugotavljam, da je prednost dolge hoje v tem, da ostane tudi (relativno) veliko časa za počitek in vse drugo. Zato vidva tudi več pišeta kot mi … Drago, fotografije so čudovite (seveda besedna sporočila tudi), tako tudi mi lahko podoživimo nekaj vajinih doživetij (in se resnično navdušimo, da bi vama sledili). Ko si je eden od mojih sinov z velikim užitkom skupaj z menoj ogledoval slikovni potopis in hvalil kakovost posnetkov, sem mu seveda pojasnil, da si bil že v gimnaziji odličen fotograf!
Žal mi je, da ima Breda tudi toliko bolečih vtisov (odtisov), a verjamem, da bo na cilju in po njem obema ostala le zakladnica bogatih doživetij.
Tudi na cilju bom v mislih z vama. Že zdaj prejmita čestitke in izraze spoštovanja!
Srečno in lep pozdrav!
Drugi Drago
Drago, pozdravljen!
Zaradi tezav z dostopom do Interneta, se lahko odzivava sele sedaj, ko sva ze zakljucila pot.
Vesel sem, da lahko delim obcutke in dozivetja vsaj z enim od svojih sosolcev iz gimnazije.
Hvala za vase spremljanje in seveda, da o tem porocas tudi nama.
Gotovo bova kaj vec spregovorila na obletnici mature 3.6.2011.
Pozdrav
Drago v imenu obeh
Pozdravljena!
No, meni je najbolj všeč komentar o poti iz kakcev ;-). Čestitam, tik pred ‘vrati’ in zavidam – ne žuljev ampak potovanje skozi pokrajine, zgodovino, duhovno pot…Srečno še zadnje kilometre!
Neja
Pozdravljena!
Po včerajšnjem sestanku SDMI, ko smo ugotavljali, da je Drago upravičeno odsoten 🙂 je Jože G. prijazno poslal link na vajin blog.
Navdušeno in z občudovanjem ga prebiram in kljub temu, da sem očitno ujela vajine zadnje kilometre, navijam za vaju.
Sedaj vama lahko želim le še veselo praznovanje na cilju ter na zdravje z dobro kapljico. Pa seveda prijeten in čim daljši počitek v objemu družine.
Srečno!
Nina
Nina, pozdravljena!
Odzivam se z zamudo, sam sva ostala brez dostopa do Interneta. Vesel sem, da ste se na srecanju odbora SDMI spomnili tudi name in da si se odlocila tudi za prebiranje bloga. Hvala za lepe zelje ob koncu poti. Upam, da bom lahko o izkusnji s hoje po Caminu povedal kaj vec v nasem ozjem krogu.
Pozdrav
Drago
Pozdravljena, popotnika
En generalni hvala za vse objave na blogu skozi vajin camino. Spomini na mojega lanskega z Nino so se dovolj zivi, da vajine slike in dozivetja pricarajo tudi zive podobe z ljudmi, pocutjem, vonji in vsem, kar zraven gre. Po vsem napisanem sodec trpita fizicno precej bolj kot midva, je pa res, da tudi bolje jesta in pijeta. Ocitno sta termin odlicno izbrala, saj ni moc prebrati nic o kaksni pretirani gneci v albergih in se tako lahko nemoteno posvetita svoji poti, svojim tegobam, svojemu veselju… Sopotniki pa so potencial za prijeten pogovor in ne potencialni tekmeci za postelje! Zanimivo je spet brati o Korejcih, tudi med najinimi markannejsimi spomini sta dva nasmejana Korejca, s katerima smo celo pot prehodili +/- vzporedno brez da bi se kaj menili.
Ob skorajsnjem koncu vama zelim, da vaju po poti se mesto Santiago napolni z vsem blagoslovom, ki ga premore, resnicna dodana vredost pa se tako ali tako skriva v naslednjih besedah:
Mar hodita dva skupaj,
ce nista istih misli ?
(Amos 3,3)
Tomaz, pozdravljen!
Verjames ali pa ne, ko so mimu naju brzeli ali pa se poskusali pretolci kolesarji, sem se velikokrat spomnil na vajino pot od Leona do Santiaga. Za tiste klance in ponekod hudo zorane ceste se
mi zdi Nina kar malo prenezna. Pa saj za vse nas velja enako: z voljo gremo naprej.
Albergi so bili res bolj prazni, prostora dovolj, verjetno tudi pokrajina sedaj pomladno bolj blaga kot poleti.
Vesel pa sem, da imata letos v nacrtu se vajin Camino do trajne zdruzitve vajinih poti. Uspesne priprave z veliko veselja vama zeliva oba z Bredo.
Breda in Drago