Hoja nama gre sedaj kar dobro, le to ne veva, koliko prehodiva. Razlicni vodici navajajo razlicne podatke, noge pa so bolj na strani tistih, ki pravijo, da je od Portomarina do Palais de reya okoli 26km.
Cel dan je bil obarvan s tem, da se bo zdaj zdaj ulilo. BIlo je oblacno, kako uro sva imela rahlo sonce. Ulilo se je, ko sva bila ze v hotelu v Palais de rey.
Na poti sva srecevala stare znance, s katerimi hodimo po svoje, najdemo pa se, ko se vsedemo na kavo ali pa kdaj pa kdaj zvecer. Danska druzina, ata, mama in starejsa hci, vsak dan povprasuje po Bredinem zdravju, saj jo spremljajo in videvajo, da tezko hodi.
Srecala sva tudi mozakarja, ki je iz Francije peljal neko gospo v Santiago in sta se sedaj vracal. Ce gospa nebi bila na vozicku, nebi bilo nic posebnega, tako pa sta potovala z vozickom pred kolesom.
Zanimiva so tudi pokopalisca, ki so vcasih kar ob cesti ali tik ob domacem dvoriscu.
Zvecer sem bil pri masi v Palais de rey. Skoda, spet sta bila na delu dva duhovna obrtnika, ki sta maso zakljucila v 20minutah.
[slideshow]
Ko sem malo povecal googlov zemljevid, je jasno videti, da je zdnjih nekaj raztezajev kar zajetnih. Ocena seveda temelji na zracni crti med pikami ( kar seve ne odraza tistega, kar karta ne pove), daje pa jasno upati, da v preostalem casu dosezeta cilj. To pa je tudi nekaj, dasiravno je bil Njc Zaplotnik mnenja, da cilj ni tako vazen, vazna je pot. Pri caminu ima po mojem nepoznavalskem mnenju ta misel kar nekaj teze.
Kar mene zadeva sem po sinocnjem precej na trnih pricakovanju danes opravil obicajno translacijo za 1200 km in zdajle opazoval vnuka na prvih slikah. Kar dobro se drzi. V Bruslju je pa nekaj zgodnjemu poletju podobnega. 20 stopinj takole proti enajsti zvecer mi vsaj tako deluje.
Pogumno proti cilju,
Ivo.
Ivo, pozdravljen!
Naprej cestitke za vnuka Jona! Vesela sva, da je z njim in Marjo vse v redu. Pred dnevi sem ze klical Duso, ker ni bilo nobenega glasu in sem se bal, da so vzrok temu morebitne tezave. Slik zaenkrat se nisva videla, zato prosim, poslji link.
Tudi na Caminu spremljava vreme v Bruslju, ki je bilo zadnje dni veliko lepse kot tukaj v Galiciji in v Ljubljani.
Opravljeni kilometri so za naju kar veliki, za druge, npr. tvojega soimenjaka oz Torovega pa le macji kaselj.
Pulpa v Melidi pa je bila odlicna!
Pozdrav od obeh, Brede in mene
Drago
Braaaavo!
v palas de rei nama ja en duševno prizadeti rekel, da če si pameten greš od tu v santiago v treh dneh…ne v dveh…. tisti v treh dneh so ‘los locos’
zato prosim po pameti
ohcet uspela žurali smo do poznih jutranjih ur
rok in lucija sta ob 4h prevzela kitaro in vokal…in izrinila ansambel (manjkala je še tvoja kitara drago!!)
komaj čakava še zadnjih nekaj vajinih poročanj
naj vama gre gladko
po slikah sodeč sta super
marjeta in milan
Marjeta, napredujeva po pameti in Bredinih zmoznostih, ker se nama ne mudi. Vesel sem, da ste imeli lepo poroko in da ste jo popestrili s svojo glasbo. Tudi sam sem ze naredil isto: nadomestil profesionalce na veliko veselje prisotnih. Za Lucijo in Roka in njima podobne sva posebej molila.
Pozdrav
Breda in Drago
Bravo, bravo, bravo, draga romarja!
Komaj sva čakala, da prideva do interneta in vidiva, kako vama gre. Odlično, vidim. Čestitam.
Tudi midva sva popotovala po Kopaoniku in se v mislih prestavljala v Camino. Prtljage in km je bilo nekaj manj. Sva kar pogrešala malo večjo obremenitev. Družba je bila prav prijetna.
Po slikah sodeč sta vedno bolj sproščena, pa tudi nekaj manj vaju je skupaj 🙂
Lepo in osrečujočo pot do cilja želiva!
Anka, hvala za spremljavo. Sva malo krajsa kot morda pricakujete stari camonashi, saj imava nekoliko dni vec zaradi krajsanja ture.
Tudi po Yugi je verjetno zelo zanimivo potovati zaradi poznanega “terena” in “domacnosti”.
Pozdrav
Drago