Pot od Triacastele do Sarrie je bila sanjska. Vseh 24 km je sijalo sonce, pot je potekela v glavnem po slikoviti zeleno valoviti pokrajini, noge so bolele, ptice so pele, storklje letale, krave pa so se pasle mirno naprej.
Iz Triastele sva joi ubrala po “lazji” poti prek Samosa, po vodnikih “ob cesti”. Res je, nekaj casa sva hodila ob regionalni cesti in reki, nato sva sledila puscicam v hribe, na veliko zalost Brede, ki se ukvarja s podplatnimi zulji na obeh nogah in bolecinami v kosteh gleznja v levi nogi. Kot bi hodil po nasi Dolenjski, le vasi so bolj revne, ceste bolj posrane, pokrajina pa vse brez zive duse na polju, ob hisi…Se psi leno lezijo ob hisah.
V Samosu sva najprej okrepila zelodca z malico “po domace”, nato pa zaustavila dve brhki Slovenki, za kateri sva slisala ze dan prej, da sta za nama. Pija in Bojana iz Celja sta studentki v LJ, in sta si vzeli nekaj dni za pot od Leona v smeri Comnpostele. Pogovor, slika, email in adijo.
Na mojo zeljo sva si ogledala benediktinski samostan Samos iz 17 stoletja. Zanimivo, ali je nasa beseda “samos-tan” kaj povezana s Samosom? Simpaticni pater se je na zacetku pohvalil, da ne zna anglesko in da bo kot vodic po samostanu govoril le spansko. Tako je name padla naloga, da njegovo tolmacenje prevajam danski druzini. Samstan je sedaj privaten, ker so ga benediktinci odkupili od spanske drzave, ker ga je ta pustila propadati.
Od Samosa do Sarrie smo sli po poti oznaceni na cesti, vendar je ni v vodicu, ki ga nama je dal Ivo K. Sli smo naokoli cez hribe in doline, cez vas Perros (psi) in druge (poimenoval sem jih “Macke”, “Krave”, “Konji” in tolkli kamnito pot. Tik pred Sarrio je Breda ugotovila, da je izgubila Ivotov Michelinov vodnik. Tekel sem 1.5km nazaj, da bi ga nasel. Pa ga nisem, ker je bil v Bredinem nahrbtniku.
V Sarriji sva se nastanila v prvem albergu. Priporocili so ga nama danski sopotniki, ki so prisli v Sarrijo malo pred nama, nata pa prisli nama nasproti, da bi nesli Bredin nahrbtnik. Kaj ces, potem ne mores drugam kot z njimi v isti alberg.
Bravo Ati in Mami,
ne manjka vec veliko. Dneve imata pa tako krasne, da je kr joj. Pridno vaju spremljamo cela spanska zlahta. Pazita na noge (da se hodit tud popoldne, tako imas vec pocitka od prejsnjega dne) pa pogumno naprej!
Da se le ne bosta prevec nalezla tega pesacenja, da bo treba potem iz Ljubljane v Kotlje pes hodit 🙂 .
Pridna bodita in goro poljubov iz Tolose!
Laura ima danes rojstni dan, pa pravi, da bo prisparala en konc torte za vaju, ko prideta!
BUEN CAMINO!!!
Vse najboljše Lauri in lepo praznovanje
Marjeta
Kako lepo vama je,rožice,sonce,zelenje,verjetno sta izbrala najlepši čas za to pot,ko lahko sproti opazujeta prebujanje narave.Po slikah se lepo vidi,kako je iz dneva v dan bolj zeleno.
Obstaja resna nevarnost,da bosta samo še peš hodila na obiske,,,haha.
Pri nas še nič novega.
Lep pozdrav!
Duša
Dusa, pozdrvljena!
Pomlad je tako bujna, da bo zdaj zdaj pognal nov cvet Gorenjske tudi v Sencurju.
Veselo pricakovanje in srecno ob porodu zelim Marji.
Ce bo veselica, pa prideva pes v Sencur.
Drago
Draga oba!
Res sta carja in do cilja je še tako malo, da nikar ne hitita preveč. Užijta vsak trenutek, pa nasmejta se dogodkom, kot je založeni vodič……take stvari si človek zapomni za vse življenje.
Danes je pri nas dan pred poroko in je vse v polnih pripravah….
Jutri ob 16h pa dajta kakšen korak tudi za našo Lucijo narediti 🙂
Breda vedno ti bova obe z Lucijo hvaležni za vse, kar si naredila zanjo… hvala!
Ali je galicija tudi v tem času meglena?
Poljub in objem
Marjeta
Marjeta!
Z veseljem spremljava vase napoe za lepo ohcet jutri.
Ste del najinih moitev.
Pozdrav
Drago v imenu obeh
Bravo pohodnika!
Če hočeš doživeti vse čare in lepote pohoda, so nujne tudi žrtve.
Vztrajnosti in trme, vidim, vama ne manjka.
Uživajta in doživita še veliko lepega.
Srečno.
Rado
Rado, pra ti si za naju vzgled vztrajnosti in volj, ko pride preizkusnja.
Vesel sem, da prebirasnajna sporocila
Pozdrav tebi in Alenki
Drago
Pozdravljena,
vidim da lepo napredujeta. Danes ko sem po dolgem času prosta sem si vzela malo časa za PC in se malo bolj poučila o vajini poti. Sedaj malo bolj razumem veličino vajine poti oz. romanja. Mogoče se nekega dne opogumim tudi sama, kdo ve. Želim vama še naprej vse najlepše na poti.
Lepe pozdrave obema tudi od Janeza.
Vera, pozdravljena!
Upam, da bosta lahko res uresnicila tvoj namig, da bi se morda na pot podala tudi vidva.
Najin cilj romanja je, da se midva zblizava.
Pozdrav obema
Drago