No, pa sva speljala skupaj na prvo skupno turo od Roncesvallesa do Zubirija. Pise “zmerno tezka tura”, 22km. Nacrtovala sva, da jo bova zlahka prehodila, pa je bilo drugace: 7.5h. Priprave za odhod so trajale 1.5h, Zacela sva hodit ob 8h, ko je sonce ravno rumenilo sosednje hribe. Dan je soncen, brez oblacka. Pokrajina v glavnem gozdnata, pot pa nic zahtevna. Pa so Dragota zaceli dajati ravninski zulji na desni nogi, kar naju je upocasnilo: pranje nog, flajstri… potem pa pocasi, korak za korakom. Nato pa prijavi Breda bolecine v podplatu, prstih, gleznju… in slo je se bolj pocasi. (Ne)sreca je, da je na Caminu se kak astmatik, ki komaj vlece sapo in noge, da je pocasnejsi naju. Seveda bosta sedaj, ko sva prispela v albergue Zaldoko v Zubiriju tus in nekaj lezanja povrnila moci, da greva zvecer na “menu peregrino”. Sinoci sva sla na tak menu, strgli pa so po ceremonialu kot na Bledu, hrana pa je bila na nivoju romarjev.
Tezave s formatom slik se nisem resil, zato tokrat se brez slik.
Nekaj slik je na Picasi:
https://picasa.google.com/atidrago/Camino_2011#
Pa se to: starejse zapise si lahko ogledate pod “Archives”.
Pozdravljata vas Breda in Drago
Bravo naši!
Mi2 sva v Zubiriju le počivala in hladila noge…stežka nama je uspelo potegniti še do Larasoanie..
Upam, da žulji ne pečejo preveč –
Naj bo noč mirna in krepčilna.
Najin Camino pa je letos selitev. Grem nazaj k pakiranju knjig in pospravljanju predalov 🙂
poljub obema
Marjeta
Marjeta, ce sta opravila s Caminom, bosta se s knjigami.
Pozddrav
Drago
Draga Breda – žulji bodo ozdravljeni!
Dragi Drago, žulji bodo ozdravljeni…Poglej koliko nas hodi z Vama…Ja, se pridružujem – pišeta novo zgodbo. Naj bo res Blagoslovljena…!
Alenka in Niko
Hvala, Alenka in Rado. Vidva imata svoj Camino z Radotovim zdravjem, ki je tudi vreden zapisa za nas, ki vaju spremljamo ze nekaj let.
Drago
Bravo, sta pa korenjaka, kar tako naprej, počasi a vztrajno pa prideta na cilj. Ponosna sva na vaju, da sta skupaj na poti, sva v mislih in korakih z vama, sva kar nevoščljiva, ker veva, da vaju čaka še toliko lepega, pa tudi malo bolečega, a iz bolečine se rodi sreča, kajne. Korajžno draga Breda in Drago! Lep pozdrav!
Ana in Janez
Ana in Janez!
Vajine izkusnje sem vnovcil prav danes (D3), ko je slo bolj na trdo. Bredo sem vprasal: “Kaj bi sedaj rekla Ana in Janez?”. In je slo do nslednjega albergue-a v Zizur menor in ne le do Pamplone.
Pozdrav
Drago
no, končno sem poslala, ker sem že prej pisala, a če jaz ne vidim, verjetno tudi vidva ne, a Bogu pa ni nič skrito, tako, da naj vama kar on pove, kar je bilo napisano, predvsem pa naj vama pomaga, da bo močna volja….
Lepo se imejta, Drago ne pozabi na masažo, Breda ti pa razneži svojega soproga, oh kako lepo vama je…..
lp
Ana
Kar korajžno saj se bodo žulji utrdili in bo lažje.Lepo da vaju spremlja sonce,verjetno še ni prevroče in vama prav pride,da vaju malo pogreje.
Lep pozdrav iz pomladno sončne Slovenije.
Dusa, veseli me, da naju spremljas. Morda pa najin vzgled povzroci, da bos razmisljala o taki odlocitvi tudi ti. Malo treninga v vinogradu na Dolenjskem, pa v hribih nad Belo, pa vzpodbuda Nati… pa gremo?!
Lep pozdrav
Drago
Breda in Drago
Prvih par dni bodo najtežji,doker ne ujameta ritem.Spodnji del stopala (peto in od prstov proti peti)obvezno uzdrževati na nasledni način:1.Ponoči pustiti da se noge sušio
2.Zjutraj razkužiti betadinom ali jodom
3.Namazati kremom za stopala(na debelo)
4.Vse izpostavljene in namazane dele poviti (po možnosti z gazo)
5.Potem dobro utrditi z odliži,tako da povoji ne drsijo v nogavicah
6.Za vse to imate ogromno časa ni potrebe za hitenje ali nervozo
7.Vi ste v Caminu občudujte ga in vam bo povrnjeno stokrat
8Če karkoli potrbujeta mi pišite
Buen Camino Ivan
Ivo, hvala za napotke. Nekaj nama jih je ze prislo prav, druge morava se uvesti – maz je dovolj.
Duhovno sprejemanje Camina, se mi zdi, pride kasneje, ko bo pokrajina bolj silila k razmisljanju. Zdaj je zanimiva, pomladno zelena in bolj prisluskujeva svojemu telesu kot cemu drugemu. Molitev pa ze prihaja na usta.
Lep pozdrav
Breda in Drago
Živijo, draga popotnika!
Z vama na poti.
Oh ti žulji v Zubiriju! Bilo jih je na pretek, pa še kakšen dan kasneje. Potem se je poštimalo 🙂
Breda, bolečine v sklepih poznam . Počitek, masaža, ogrevanje. Saj bo šlo!
Ne piše na majicah zastonj “no pain no glory”. Ampak vseeno bi šla še enkrat na pot.
Lepo se imejta
Anka
Anka, oglasam se v imenu obeh (Breda maze svoje noge).
Hvala za spremljanje in vzpodbujanje.
Naredila je danes naredila nasjvec potido sedaj in to me vzpodbuja, da bova lahko nadaljevala. Dogaja se ze, da greva v hrib hitreje kot navzdol, kljub njeni “sapi”.
Pozdravljava vaju kot preskusena peregrinota.
Drago
Vsak začetek je težak, potem, se pa utrdiš in teče samo od sebe. Na slikah prav dobro izgledata, z veliko energije. Lepo se spočijta in naberita novih moči za jutri. Pozdrav Breda in Pavel
Bravo mami! Dejmo ati! Vas spremljamo in drzimo pesti. Pozdravi tudi iz Crnuc!
Spodaj pa se popravljen link do Dragotove picase:
http://picasaweb.google.com/atidrago/Camino_2011#
Hvala, Lenart, mami se drzi, kar je najpomembnejse. S svojimi zulji in njeno pomocje kar shajam.
Pozdravi druge Crnucane.
Ati
Lenart!
Imam tezave z objavo na WordPress, ker noce sprejemati slik obicajne dolzine (3MB), kot mi jih posname fotoaparat. Potrebujem program za zmanjsevanja formata (na 800×600). Na teh masinah v albergue-ih je vse pocisceno. Imas kak program? WS Fax/picturemanager bi bil v redu, vendar bi ga moral vedno instalirati, kar pa ne pustijo. Potrebujem torej exe brez obicajne instalacije.
Pozdrav
Ati
Bravo!!!! Za vama so prvi kilometri in vsak začetek je najtežji… Hvaležna sem vama, da vaju lahko spremljam na vajini poti in z nestrpnostjo vsak dan pričakujem sveže novice. Občudujem vajin pogum, da sta se odpravila na to naporno, a prečudovito pot. Držim pesti, da bo šlo vse brez večjih težav, žuljem in bolečinam v sklepih pa se ni možno izogniti niti na kakšni krajši turi. Le pogumno naprej, spremlja naj vaju dobra volja, optimizem in pozitivna energija!
Vera, vesela sva vzpodbud vseh, ki naju spremljate. Zavedava se, da tu ni velik korak za clovestvo in najine prijatelje, je pa za naju.
Pozdravi vse, ki naju poznajo.
Breda in Drago
Bravo Ati, bravo Mami!!
Prav krasno je bilo videt oba po nekaj tednih tukaj v Spaniji!! Se posebej vajino zagnanost in prepricanost v to, da bo tale Camino nekej posebnega. Anka je super rekla: No Pain – No Glory!!
Srcno upam, da se vama lahko pridruzim za kak dan in preizkusim kako je imet zuljave noge :-).
En velik poljub in BUEN CAMINO!!!
NEJC