Nov dezeven dan je naredil najino pot kratko: iz Saitibañez de Valdeiglesiasa sva prehodila 11km do Astorge. Na Bredino zeljo sva se tu ustavila, ker jo dajejo noge. Pa bova to popoldne izkoristila za ogled izredno lepega in starinskega mesta.

Ves cas sva hodila po pomozni poti ob cesti, kar pomeni 11km asfalta. Lepo je bilo videti pocasi premikajoce pelerine  in pod njimi zgolj oci, ki so pogledale postrani, ce si jih prehitel.

Nastanila sva se v “akademskem” albergu “Siervas de Maria” na robu Astorge, v prvem, ki sva ga videla. Dovolj dobro urejen alberg v starinski stavbi, kjer je v recepciji madzarska punca postregla s cajem, nato pa nama dodelila sobo le z dvema posteljama.

Vec kasneje, ko prideva iz mesta.