Danes sva spet poskusala malo daljso turo – 26km od Calzadilla de los Hermanillos do Manzilla de los Mulas. Zjutraj sva seveda vstala z rahlim strahom, kaj bo z Bredo in njenimi tezavami. Nekje do 8:40 sva se sestavila in zapustila hotel. Ubrala sva jo po stari rimski cesti Calzada romana, ki gre skoraj naravnost in po ravnem. Ves dan je bilo lepo vreme, zjutraj je pihal veter v hrbet, nato pa je prijetno pihljalo za uzitek ob hoji. Z dvema krajsima postankoma sva okoli 16h prikrevsala v Manzilla de los Mulas. Bredo so dajali podplati z nekaj ozuljenimi predeli, jaz sem danes hodil le z rahlimi bolecinami na stopalu. Pokrajina je ravna, da sva uzivala, ko sva gledala zorana polja vse naokoli. Zivali skoraj ni, tam pa tam se vidi kak traktor. Pomlad je sele sedaj prisla v dezelo, saj nekatera drevesa se niso odgnala, druga pa zacenjajo cveteti. Na poti sva se v molitvi spomnila vseh, ki naju spremljate.
Nekaj tezav sva imela z orientacijo po poti. Ze v hotelu sva ugotovila, da razlicni vodniki vodijo po dveh razlicnih poteh, s tem da kot glavno smer navajajo eni eno, dugi drugo. Ko si na cesti, isces oznake, mesto, kjer se je potrebno odlociti, pa ni oznaceno. Zahvaljujoc Nejcu imava mini telefon z GPS in zemljevidom, ki sva ga danes, ko sva bila spet naenem od slabo oznacenih krizisc, s pridom uporabila.
Breda se pocuti zbito, vendar se ji morala dviguje, strah pa zmanjsuje. Je v glavnem svoj prepecenec in pije otroski caj (kumina, janez, kamilice), zvecer pa se malo pregresi z dodatki. Vceraj sva opoldne jedla zelenjavno juho, vecerjala pa sva med drugim tudi zajcka. Malo vina ji je vzpodbudilo dar govora , tako da je z romarji govorila in spansko in nemsko. Sicer pa z hosptitallerosi komunicirava v “najini spanscini”.
Jutri nacrtujeva, da prideva v Leon, kjer za zvecer najavljajo vec procesih raznih bratovscin (cofradij). Poleg procesije s cvetjem in palmami imajo se druge s krizem. Na procesije se pripravljajo celo leto, sodeluje pa po vec tisoc ljudi. Vsaka bratovscina ima svojo procesijo. Vse so ze vkljucili v turisticno ponudbo, tako da so procesije podobne kot “loski pasion” za vesoljno zvedavo ljudstvo.
Pavla Ipavca se spomnim vsak dan vsaj dvakrat, saj mi je posodil odlicen nahrbtnik.
Nasi Urski Rudel (vcasih Bernik) sporocam, da njene pohodne palice odlicno sluzijo, posebej zato, ker imajo vzmetenje.
Lepo pozdravljava vse
Breda in Drago
Pozdravljena!
Lepo,da sta spet utirjena v smer kamor sta namenjena.Razen manjših težavic ,ki so na romanju nujne,tako so rekli drugi romarji, vama gre super!Kar tako naprej,uživajta v prebujajoči naravi in drug z drugim!
Hvala za molitve za vse nas ,ki smo doma!
Duša
HA HA , ZAJC…tudi midva sva ga jedla istotam 🙂
Dobro sta naredila, da sta ssla po stari rimski poti, saj vlecce diagonalo….
Hvala Bogu, da imata krasno vreme
Hvala vama, da lahko beremo tele zapiske in
HVALA za molitve
Tudi mi2 z Milanom se vecckrat na dan spomniva na vaju in vaju v mislih spodbujava
Naj bo pot blagoslovljena in uzzijta jo v polnosti in naj ogretost za hojo ne mine
🙂
objem
Marjeta
Bravo, cestitam.
Nocem biti poducen, ampak po opombah o podpaltih in potem, ko sem temeljito pregledal foto dokumentacijo . bi si le upal reci, da sem nekam preveckrat videl kaksne sandale. Ze v redu, ko das gojzarje parkirat se v tem sprehodis do lezisca. Za kaksno uro hoje pa opanke niso, razen za mazohiste, ki bi bili radi ozuljeni. Po mojih izkusnjah – nikomur svoje vere ne vsiljujem – je za nekaj vec hoje ze treba imeti nogo cvrsto vpeto, da podplatu se na misel ne pride, da bi kaj poplesaval.
No, ne za hudo vzet nasvetov. Sem se pak dobrih pet ur preganjal po nasih krajih. Slabih 90 km pa hudo gor in dol je slo. Kdor pravi da je Belgija ravna, mu lahko pokazem tole danasnje.
No pa drzta se,
Ivo. (iz zgornjega se da uganiti, kateri. Odkar se je se Ivo P oglasll iz nasih krajev, pa postaja koncentracija tega imana ze kar huda. Se bojim, da se bo treba podrobneje predstaviti recimo vsaj z EMSO :)))
Ivo, pozdravljen!
Dobro opazujes, da obcsno del poti opravivia v sandalih. Jaz sem ze nehal, daj sem v hoji z njimi prevec obremenjeval peto. Zal me ti novi gojzarji kljub predhodnemu uvajanju na pripravah, ozulijo in je potrebno bolece dele zacasno razbremeniti z drugim ubovalom. Ce bi lahko se enkrat izbral, bi seveda vzel s sabo svoje preskusene planinske gojzarje.
Ja, glede tvojih km na kolesu pa ti zavidam, ko sem doma. Zdaj imam tudi jaz moznost razmigavanja, ceprav je krajse od tvojega in nekoliko pod mojo zgornjo mejo.
Oglasi se se kaj. Da ne bo prislo do zamenjav avtorjev iz Bruslja, bo poskrbelo urednistvo.
In ce sem prav razbral Dusin danasnji poiskus, da povabi na ogled slik, potem ti cestitam za potrditev statusa starega oceta.
Pozdrav
Drago v imenu obeh romarjev
Živijo, popotnika!
Se sprašujem , kako sva midva sploh našla pot do Santiaga, saj sva bila brez GPSa, brez vodiča, brez zemljevida, brez znanja španščine … Bi še enkrat sploh prišla na cilj? 🙂
Sicer pa, to je vajina pot! Želim vama le, da bi vajina volja premagala upor teles!!
Ana, kaze, da iscemo poti na razlicne nacine. Da bi le nasli pravo tudi v prenesenem pomenu.
Telesa pocasi navajava na potreben napor in upam, da se ne upreta spet.
Pozdrrav na Korosko
Drago
Živio!
Z veseljem vama sledi na blogu. Držim pesti za vse težave in verjamem, da vama bo šlo vse bolje in bolje.
LP
Tomaž
Tomaz, pozdravljen!
Ce si tapravi, potem si Karcnikov? Lepo, da pokukas tudi na ta blog, ceprav vem, da si v teh dneh pred veliko odlocitvijo. Upam, da bos lahko dobro izbral.
Pozdrav in vabljen se naprej na ta blog.
Drago
Ojla!
No porodne težave mislim,da so mimo,sedaj bo pa šlo.Tudi midva sva imela največ težav vzačetku(Ana).Proti koncu sva ji pa z Lucijo komaj sledila.To pomeni,Breda,da prihajaš v formo.Ubogi Drago,pripravi se,da jo boš lovil,ker bo vse boljša in bo na svoje težave kar pozabila.Uživav ko bereva kako se imata in ob tem podoživljava našo pot.
Korajža velja
Ana&Janez
Ana in Janez, pozdravljena!
Zdaj sva res zadovoljna, da sva lahko nekaj dni hodila, ceprav Breda ves cas preganja svojo slabost povezano s prebavo. Upava, da nama bo uspelo narediti vsak dan po tistih 20+km in da bi videla Santiago.
Pozdrav
Drago
Draga ati in mami!
Tudi jaz spremljam vsakodnevna javljanja na vajini poti, vsakič v upanju, da bosta poročala o vedno močnejši volji in čim manj težavah. S ponosom in nasmehom na obrazu pregledujem slike ter občudujem vaju in “in the middle of nowhere” okolico.
Želim vama lepo vreme, še boljše počutje, čimveč srečanj z ostalimi pohodniki (da bo bolj zanimivo), še kako žival, ki bo popestrila pohodniške poti, čim manj problemov z žulji in upadom volje ter, da bi na poti “nabrala” kar največ pozitivnih naukov in razlogov za dobro voljo in počutje.
Mami in ati, kapo dol za tale podvig!
P.S.: ati in mami – položnice so plačane
mami – avto je registriran in obut v nove copatke 🙂
ati – v rožni ranf skrbi da vse grede izgledajo lepe in potencialno rodovitne
Urska, hvala za podporo tudi v domacem okolju z uslugami, ki nama bodo olajsale zivljenje ob vrnitvi.
Upava, da bo to najino prizadevanje pustilo sledove in dobre posledice tudi na drugih podrocjih.
Pozdravi Jureta in kaj poklici zlahto na Korosko.
Ati (z mami, ki tezko pise, ker odpociva noge )
Noooo, a je Leon ratal ?
occitno je, ker sta verjetno na procesiji in ni ccasa za blog…
se veselim novih poroccanj
Z Bogom dalje
Marjeta
Marjeta, pozdravljena!
Res je, da je eden od razlogov spremljanje procesij, drugi pa je, da v albergu ni PC/jev. Bila je pa WiFi mreza, tako da sva vase komentarje z veseljem prebrala. Po hoji se prilezejo kot kozarec vina.
Pozdrav tudi drugim gradbenim delavcem v vasi hisi.
Drago (tudi za Bredo)
Breda in Drago živijo!
Tudi morjeplovci spremljamo vajin občudovanja vreden podvig. Oba s Tanjo vama želiva veliko korajže in čimmanj ovir in težav na vajini poti – da zdrava prispeta na cilj in se zadovoljna vrneta domov. Lepo pozdravljena, Peter in Tanja.
Peter, hvala za spremljanje najinega pesacenja. Na morju se bomo spet vozili in bo drugace prijetno. Lahko pa bi, namesto sole baskovskega jezika, uvedli jutranje pesacenje 10km pred zajtrkom.
Preveri
Pozdrav
Drago, tudi za Bredo
Živjo popotnika,
čez vikend nisem bila blizu računalnika seveda pa to ne pomeni da nista bila v mojih mislih. Vidim da sta v polnem zaletu, vreme vama služi 100%, družba ki je z vama v duhu pa očitno veliiiika. Ni de ni.
Uživajta.
Irena
Hvala, Irena za spremljanje poti, ki sedaj postaja ze veselje, zato ker nama gre in ker je prijetno hoditi v takem vremenu po tej dezeli.
Pomisliva pa tudi na to, da bo lepo, ko se bomo skupaj usedli pri vama v Sentrupertu in pogledali na mizo in v kozarec. Kako kilo bo treba spet pridobiti, da bo Mlakar imel mir s tistim @Ta prav dedc je moral imet najmanj 120 kilu,…@
Lep pozdrav tebi, Marjanu in Matijatu ter vsem tvojim.
Drago