Zvecer je padala odlocitev, da gre Drago sam cez planine, kjer je 1.200m vzpona in 25km razdalje. Iz Alberga sem jo pobrisal ob 8h, nato pa za skoljkami Sv.Jakoba na visine. Kot bi sel iz doline ne Veliko planino in tam prehodil celo po dolzini. Dan se je zacel z meglo v dolini, nato pa soncen dan. Mimo refugia Orbisson na vmesni vrh do kipa Marije, nato se naprej ob asfaltni cesti proti ppravemu vrhu, kjer se je na sreco zacel makadam. Vsem se tankal vodo in po 7h urah prisel v samostan v Roncevalles-u, kjer je name ze cakala Breda.

Breda je uredila vse za “registracijo” najine poti – ze v Saint Jean Pied de Port je pridobila vstopni zig, placala v alberguu in pocastila Nejca z zajtrkom. Z avtom sta jo nato mahnila po cesti do omenjenega samostana. No tudi to je dobro, ker sta ob prihodu nakupila hrano za takojsno potesitev Dragotove planinske lakote. Pa postelje je pridobila in se nacrt je naredila za naslednji dan. Jaz bom samo hodil!

Nocoj spiva v preurejenem samostanu s 100 posteljami, ki so lepo loceni v separejih po 2×2. Sam konfort: cisto, udobno tusiranje, pa se poceni: 10EUR/repu.

Zvecer dobim za nagrado, da Brede nisem “vlekel” s sabo cez planine cel “menu peregrino” za 9EUR. Pol litra “vino de pais” je menda vkljuceno.

Pozdravljava vse, slike pa pripneva, ko resiva tehnicni problem pomanjsevanja prevelikih slik.

Breda in Drago