Danasnji dan je bil eden najlepsih v potovanju. Pot dolga 23km, se je vila med samimi zelenimi polji komaj vzklitih zit, ki so s svojo pomladno zeleno barvo ves cas pritegoval pozornost. Vmes se je oglasala kukavica in peregrinosi s tistim “Buen Camino”. Breda je nacrtovala, da se bova ustavila po 18-tih km, pa se je izkazalo, je prenocisce zaprto in sva pristala v Beloradu. Malo je bilo potrebno dobre volje, pa kaksno sladko zadevo je bilo potrebo dati v usta, pa je slo.
Belorado je majhen kraj, pa se petelini s stevilnimi znamenitostmi. Popoldne, ko so pelegrinosi udarili siesto, sem sel na grad, ki so ga zdruzno stokli Francozi kot okupatorji Belorada in splosnoljudski osvoboditelji. Med plastmi kamenin v temeljih grada je tudi magnezijev oksid, ki je pobelil pol doline v blizini Belorada, kjer ga pridelujejo.
Nastanila sva se v albergu El caminante (pohodnik) na Calle Mayor 36, ki ga nama je priporocil kolega Ivan Kapetanovic in to predvsem zaradi prizadevne lastnice Belén. Res, vecerja za peregrinose je bila bogata in v domacem vzdusju, ki si ga zeli vsak romar: z veliko hrane in veliko dobre volje. Ta se je nadaljevala, ko sta kolegici iz Leipziga priceli peti razlicne narodne in verske pesmi njihovega zbora. Pa so se pridruzili se glasovi iz Danske, Avstralije in Slovenije…
Imava tezave s tehniko. V Beloradu in okolici ni signala mobilnega operaterje, preko katerega prenasava besedilo in slike. Pisem v enem od barov prek WiFi, moj iPad pa noce sprejeti slik. Vec torej “muy pronto”.
Lepo,da se vama je lepa narava pokazala v lepšem vremenu .Koliko km imata še v načrtu?Zdi se mi da sta na polovici romanja.Pozabila sem namreč kdaj prideta domov.
Tudi pri nas je vse zeleno in cvetoče,lepi dnevi so res vabljivi.
Lep pozdrav!
Dusa, pozdravljena. Res je lepo hoditi po dezeli, ki nudi drugacno dozivljanje pomladi. Do danes se tudi nisva bila mokra od dezja, tako da zrasla ne bova veliko. Po km sva ze nad polovico. Doma bova naslednji konec tedna. Do takrat pa vam vsem pod Storzicem veliko lepih dni. Breda in Drago
Draga romarja!
V teh prazničnih dneh smo bili veliko v mislih in besedah z vama na poti. Popotovali smo po Koroški in se vaju spominjali, tudi sami prepoteni, nekoliko utrujeni, a zadovoljni, ker smo v gibanju. Lepa naša pomladna dežela tudi nas osrečuje.
Tako lepo opisujeta vajin Camino, da kar načrtujem :), kako bova naslednjič šla delat pomladni Camino.
Imejta se lepo drug z drugim in vsak s sabo, v svojem telesu, v mislih, ki prihajajo in odhajajo ter v polnosti čutenja sedanjega trenutka!
Lep pozdrav
Anka!
Hvala za prijazne in lepe vzpodbude. Vesel sem vasega gibanja. Ko prideva z Bredo domov, se bova lahko kaj pridruzila?
Pozdrav vsem
Drago