Pozdravilo naju je oblacno jutro, dezja pa le ni bilo. Okrog osme ure sva krenila iz Nájere v hrib (tole se tu vedno znova ponavlja – koncas v hrib in zjutraj spet najprej v hrib – da te posteno pogreje). Tudi danes gremo malo gor, pa spet dol in to se v razlicnih dolzinah ponavlja cel dan. Je pa tu nic po spansko mraz. Peregrinosi hodimo v bundah, kapah, nekateri imamo tudi rokavice (pridejo zelo prav). Po slabi uri in pol prispeva v Azofro, kjer si privosciva vsakodnevni kapucino, potem pa naprej. Pokrajina je zelo prijetna za ogledovanje, danes so na ogled zelena polja, rumeno cvetoca polja, vmes seveda ogromno vinogradov vseh oblik (smo v La Rioji Alti !!) in z zelo razlicnimi sistemi zalivanja, in potem celi konvoji oblakov – od belih in lahkih, do grozece sivih in tezkih, in ko se pogled dvigne malo v daljavo se zablesci od sonca obsijano zasnezeno pogorje (katerega pa se veva), res lepo……

Vmes naletimo na en posten kos blatne poti, ko cevlji pridobijo kaksen kilogram – slika bo bolj zgovorna od besed…

Nasledni kraj, ki nas pricaka je Ciruenna, na katerega naju je opozoril tudi Nejc, ker je tam znano golf igrisce. Mestece je cisto na novo pozidano, urejeno do parkov in bazenov, na vecini stavb pa pise “se vende” –  se prodaja… Razen zivzava na golf igriscu daje naselje vtis mesta duhov…. Stari del pa je vasica zunaj novega naselja, in kaze po spansko revno podobo….

In potem se slaba ura in zagledali smo Santo Domingo de la Calzada.. Zagledali – kajti do tja smo morali odotoboganirati nekaj dvigov in spustov, vmes smo od mesta samo se vrh zvonika, preden smo se znasli na glavni ulici in tam nasli tudi najin alberg….

Danes pisem kar ves cas v mnozini, ker nas je bilo na poti za naju nenavadno veliko, po deset do dvajset na kupu….