Glede na napoved, da bo deževati začelo ob 13ih, sva tokrat vstala pred soncem in odhitela proti Carreçu. Mokra pot sporoča, da jd že ponoči deževalo. Chafe je predmestje mesta Darque, ki se prelije v še večje mesto Viana do Castelo. Vanj vodi pot preko za Bredo neskončno dolgega mostu, ki se vije nad izlivom reke Lima v morje. Sonce se prepira z oblaki in že pred mostom je potrebna zaščita za nahrbtnike in pelerine za naju. Po nekaj minutah spet ne dežuje več in vsa oprema gre dol. To se ponovi do cilja še nekajkrat. Vsakodnevno kavo z mlekom si privoščiva v baru na koncu mostu,  kjer se malo posušiva, odpočijeva in z novim elanom naprej.

Pot se iz mesta vzpne na obrobje, med vasi, malo v gozd in spet na cesto. S kockami in kamenjem tlakovane poti jezijo Bredo, ker so za noge res naporne.

Od morja je že videti prihajajocči dež, ujame naju nekaj km pred Abergom Casa do Sordio, tako da vstopiva pošteno mokra. Vmes Drago kupi dežnike, ker pelerine niso kos hujšim nalivom. Na poti do edine restavracije v kraju jih tudi preizkusiva. Menu del dia, količinsko bogat, z odlično sladico. Za povrh pa firbčnima gostoma simpatični camarero da poskusiti tipično portugalsko pijačo, ki je servirana v veliki stekleni skledi (kot pri nas bovla), v njej pa penečo vino, nekaj sladkega in še marsikaj – odličnega okusa in zelo osvežilno.

Vreme se vztrajno slabša, lije vse bolj, zato v varnem in toplem zavetju “sobe doble” za enako ceno kot na pogradih, premlevava kako naprej. Spremenila bova začrtano pot in se s “por la costa” (hud veter in močan dež) prestavila na Camino litoral (ki bi se mu sicer priključila čez tri dni).

Pa upava, da se vreme kljub slabi napovedi malo unese.