Dan je oblikoval napovedan močan dez v regiji in temu sva se prilagodila. Tehnika je pomagala (eltiempo.es), da sva vedela, da bo po 11h dezevalo, zato sva po 12km poiskala manjsi privatni albergue v Navarrete (La casa del pelegrino) in se namestila na suhem. Bomba! Vsi v hisi so za goste. Dobila sva postelje, vino in vso komoditeto doma, ki vkljucuje odprt kamin in kuhinjo. Vino iz Rioje tocijo za 4eur/boteljko. Kupil sem nekaj hrane in pripravil makarone z omako in kot solato mesanico vlozene zelenjave z olivami. Zraven pa vino in nato kavo z veliko mleka. Ves cas (3h) sem na lastnikovem PC na Picaso prenasal fitografije (360), ki so vredne ogleda v Picasa Galery (na desni).
Zunaj je medtem ze lilo kot iz skafa in alberg se je v dveh urah napolnil s premocenimi in premrazenimi peregrinosi, vsi niso dobili strehe nad glavo. Med najinimi sostanovalci je tudi skupina sestih biciperegrinosov, ki so adventisti in posebej zgovoren med njimi je Jose Liuz. Joj, bili so blatni do vrha glave. Na sreco imajo tu poskrbjeno tudi za pranje in susenje.
Drugace od lanskih izkusenj je tudi dejstvo, da je danasnji ze tretji alberg po vrsti, ki je razglasil “completo – full”. Lani se to ni zgodilo niti enkrat…..
Danasnja sprememba urnika je malo podrla nacrtovano pot, ce bo jutri lepse vreme, bova morda nadomestila “izgubljenih” 7km, sicer bo nastopil se kak drug rezervni plan…. Zulj, ki se je nakazoval vceraj, sva s Compeed oblizem uspesno preprecila, tako da se najine noge letos boljse drzijo kot lani, nagajajo le Bredina boleca stopala po cca 14km, pa z nekaj minutnim pocitkom prebrodiva tudi to.

Zvecer sem sel k masi v lokalno cerkev, ki je skoraj katedrala in daje pecat celi pokrajini, saj izredno izstopa s svojo nenavadno velikostjo. Ceprav je le sobota vecer, se je zbralo okoli 200 ljudi. Oltar je ogromen in zlat in ko sem se mu med obhajilom priblizeval, se mi je zdelo, kot da se pred mano odpirajo vedno vecja in svetlejsa nebesa. Koliko misli sprozi tak dogodek. Kako so gledali nanj v preteklih 500 letih, ko me sedaj, ko smo vajeni vseh vrst presenecenj, tak oltar tako pritegne. Skoda, da je moj sopohodnik ta del romanja prespal.