Dan 5: Fāo – Chafé (23 km)

Spanje: Casa Campo do Forno, Chafe (zelo priporočava)

Pousada de juventud je poskrbela ponoči za ogrevanje, zjutraj pa za zajtrk. Ob devetih sva krenila na pot. Precej sveže je bilo, tudi zaradi vetra, ki je pošteno pihal v nasprotno smer hoje. Nekaj km je še bilo ob morju, skozi lepo mesto Esposende, potem pa je pot zavila med vasice in evkaliptusove gozdove. Prvič sva zakorakala v klance gor in potem tudi dol. Kar dobrih 10km je bilo potrebnih do prvega bara za kavo. Starejši možak je prijazno skuhal kavo z mlekom in postregel piškote “Maria”, najbolj znane na Portugalskem (podobni so pa našim Albert keksom). Breda jih dobro pozna iz prejšnjih pohodov. Prinesel je tudi knjigo, kjer se mu vpišejo vsi gostje. Nekateri dodajo kak tipičen spominek, pa sva še midva dodala slovenski kovanec (ga je takoj prilepil k najinemu vpisu). Sledilo je tudi fotografiranje možaka na njegovem zanimivem kolesu, s katerim se pripelje v svoj bar. In naprej, malo gor in malo dol. Vse je bilo v redu, razen nogam res neprijaznih s kockami tlakovanih kilometrov poti. Kilometri so se spet nabirali čez pričakovano število. Prenočevanje sva rezervirala že zjutraj, spet ujela zadnjo sobo in bila prijetno presenečena nad gostiteljico in nad hišo samo. Lepo urejeno, z limonovimi in pomarančnimi drevesi, ki so “samopostrežbni”. Sva si privoşčila pomaranče in limone, odlične so bile. Za večerjo kar čez cesto na pizzo in pivo, potem pa nazaj, za mizo s sosedami, na kozarec vina tinta in klepet. Helen iz Berlina in Katja iz Munchena. Zanimivi sogovornici, jutri imamo isti cilj: Carreca, kjer bomo lahko še kakšno rekli.

Na osnovni šoli pozdravljajo peregrinose tudi po slovensko in to na zelo vidnem mestu.
Lastnik enega od obcestnih barov za pohodnike je zelo svojski v vseh pogledih – tudi glede prevoza v službo.
Skoraj pri vsaki hiši so domače pomaranče, tistih iz Haife ne potrebujejo.
Tud pomarančevec se krivi od teželastnih plodov (laranjas).
Limone, vsaka skoraj po pol kilograma.
Limonovec se šibi pod težo svojih plodov.
Breda v cvetju.
Ena od oblik poti Camina – veliko jih je narejenih s sredstvičEU, tale zagotovo ni!
Star tip ograj med posestvom in cesto.
Mot čez reko z nekdanjim mlinom na koncu.
Pogled na nekaj starejših grobnic na pokopališču ob cerkvi v Chafe-ju.
Lovorikovec cveti na Portugalskem drugače kot v Kotljah.
Evkaliptusov podmladek.
Evkaliptosovi plodovi so podobni kapicam hrastovih želodov.
Evkaliptus nepewstano odstranjuj svojo “kožo”.
Ecđvkaliptu raste tudi po skalah.

2 Comments Add yours

  1. Breda says:

    Lepe slike budijo lepe spomine. manjka samo vonj evkaliptusa. sam dala jeseni seme v zemljo, pa ni bilo nič. Prinesita kaj semen ( manj kot 10dag, da ne bo ruzak pretežak), da poskusimo še na pomlad.
    Ali lahko kaj trenirata španščino, ali sta preklopila na portugalščino???
    Srečno na poti in lep pozdrav.
    Breda

    1. BredaR says:

      Španščina ne grem tem portigalcem, takoj, ko pogruntajo, da nisi “njihov” znajo samo še angleško.od jutri naprej bo bolje. Bova nabrala semena, jih duhava he vse od 2.dne 😊.
      Lp B

Leave a Reply to BredaR Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *