Dan 4: Vila da Conde – Fao (Esposende) (23 km)

Vstala sva v sveže, a sončno jutro. Drago najde pot “por la costa” malo drugje kot vodi vodnikov zemljevid. Zelo hitro sva ob morju, ki naju zvesto spremlja in kaže pravo smer. Je pa to dodatna 2km k predvidenim 21-tim. Povoa de Varzim je večje mesto ob poti, lepe moderne stavbe, parki, urejene mivkaste plaže, množica barov in v enem, že zunaj mesta, si privoščiva kavo s smetano (kapučino je tu brez kave 😄). Nadaljujeva po že omenjeni leseno tlakovani poti, ocean buči in vedno nove slike razpenjenih valov kradejo pozornost, da komaj opaziva kaj drugega. Po dobri polovici prehojenega se pot priključi “uradni” poti z rumenimi puščicami, ki pomenijo nekakšno varnost (sicer nama je v veliko pomoč Google Earth s prednaloženimi zemljevidi in Google maps). Pot se obrne v notranjost in prijetna hoja po lesu postane hoja po s kockami tlakovani poti, kar ni prav nič prijetno za že rahlo načete noge. Moderno mesto preide v podeželje, z velikimi zelenjavnimi vrtovi – čebula, krompir, zelje…srečujeva pridne domačine, ki delajo v teh vrtovih. Prvič zadiši po evkaliptusih, velikih gozdov pa še ni na obzorju. Srečujeva tudi kar veliko peregrinosov za ta letni čas in sva zato prenočišče vnaprej rezervirala v Pousada de juventud v mestecu Fao. Po 23km prispeva v to mestece , kjer naju prijazno usmerijo do Pousade. Precej velika stavba z bazenom na vrtu, prijazna hospitaljera in habitacion doble… posteljnina, celo brisače in lastna kopalnica. Luksus, ki stane 34€.

Po peregrinovskem ritualu (tuš – noge) si privoščiva malo počitka, potem pa v lov za hrano in večerjo. Mesece je majhno, trgovinica prav tako, dobiva najnujnejše in prijazno gospo, ki se po angleško trudi razložiti, kje bi Drago dobil lepilo, da bi rešil problem z vložkom v čevlju in posledično grozečim žuljem.

Zanimivo je, da s španščino tu ne prideš prav nikamor, angleško pa kar vsi nekako znajo kaj povedati. Se je to pokazalo tudi v lokalu, ki ni restavracija, kjer je simpatičen (in prav fejst) mlad “camarero” v angleščini poskrbel za najino večerjo (sva pred tem brezuspešno prehodila celo naselje).

Zunaj se zaskrbljujoče krepi veter, prihaja sprememba vremena, upava, da bova čim dlje uspešno bežala pred dežjem in nevihtami.

Kjer oko počiva.

 

 

Morje je posebno – drugačno od Jadranskega.

 

 

 

Zemja, morje in nebo v plasteh.

 

Še nekaj km poti vodi po lesenih odrih.

 

Vse to je iz morja. Izpostavljeno pred nos dobi svojnov čar.

 

Za umetno narejenimi nasipi je morje, pred njim pa zelenjavni vrtovi.

 

Rodovitna zelja, sonce, namakanje in pridne roke dajejo obilno letino.

 

Z vrta ene od hiš ob poti so buhtele tele rože neznane grmovnice.

 

Drugi dobijo namesto lesene kar kamnito pot.

 

2 Comments Add yours

  1. Marjeta says:

    Vaju bereva in spremljava. Obilo Blagoslova
    Marjeta in Milan

  2. Ivanka says:

    Prečudovito. Bom spremljala tvoje zapise, Breda. Še bolj pa vajine fotke, ki sodijo poleg napisanega. Srečno 😘

Leave a Reply to Ivanka Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *