Danes sva dan namenila izletu z avtobusom v Muxi-jo, kjer naj bi, po legendi, pristala barka z apostoli, ki so iz Haife bežali z obglavljenim truplom Sv.Jakoba. Truplo naj bi nato prenesli na kraj, kjer danes stoji Santiago de Compotela in ga tam pokopali.

S krajem Muxia je povezanih še več legend, ki pa jih ni mogoče spraviti v zgodovinski okvir. Ena od teh je povezana s pokristjanjevanjem Galičanov (okoli leta 1.100, ko je bil Sv.Jakob že 1.000 let mrtev), ki so zavračali prizadevanje Sv.Jakoba, da sprejmejo novo vero namesto čaščenja boga sonca. Sv.Jakobu je v podporo in za pogum prišla na obisk v kamnitem čolnu Devica Marija. Deli tega čolna še sedaj ležijo po obali kot “Pedra de albalar” in “Pedra dos Cadris”. Z vsako od njih so povezane legende iz zgodovine prebivalcev, ki tu živijo. Pod tisto za zdravo hrbtenico, ledvice in glavo je zlezel tudi Drago.

Cerkev “Nuestra señora de barca” stoji ravno toliko od morja, da je visoko valovanje ob plimi in vetru ne doseže. Leta 2013 je na Božič vanjo udarila strela in velik požar je v celoti uničil njeno notranjost.

Malo nad cerkvijo stoji mogočen spomenik kot razklan obelisk, v spomin in opomin na ekološko katastrofo l.2012, ko je iz tankerja Prestige izteklo v morje na tisoče litrov nafte.

Ob vsej tej lepoti sva se usedla na granitne skale in občudovala morje, skale, prisluhnila vetru in svoji notranjosti. Vesela sva, da sva imela možnost hoditi ta najin Camino in da se lahko primeva za roke na tako oddaljeni točki Evrope. Naredila sva še “selfi” in poskušala posneti video sporočilo za vse vas bralce. Pa nama ni šlo, saj zahteva ta nov pristop urejene misli, voljo, veselje na obrazu in določeno mero vedrosti, sicer je posnetek za v koš. Nova tehnologija, čeprav izgleda, da je brezosebna, zahteva odpiranje notranjosti uporabnikov. Za naju snemanje video sporočil ostaja izziv.

Po ogledu rta sva se vrnila v vas, kjer je Breda nabavila dva ogromna sendviča, ki sva jih pojedla na obali ob opazovanju galebov, ki so jadrali v močnem vetru nad nama.

Ob prihodu z avtobusom v Muxijo, sva takoj naletela na Antonelo iz Rima, s katero se srečujemo vsepovsod. Dogovorili smo se za kozarec vina po ogledu, zato sva po malici odšla na ogled po barih, da jo najdeva. Ni bilo treba daleč. Naročili smo belo vino iz vinarije Costeira v pokrajini Ribeiro, Breda pa je udarila po standardnem likerju “orujo de hierbas”. Po tolikih srečanjih smo se dogovorili za srečanje vSloveniji ali pa v Rimu.

Popoldne sva z Bredo cijazila proti Santiagu z lokalnim avtobusom, nato pa v trgovino po hrano in v sobo na večerjo.

Rt na koncu vasice Muxia, kjer naj bi po legendi pristali apostoli s truplom Sv.Jakoba. Na desni je cerkev “Nuestra Seniora de la barca”. Na levi je spomenik katastrofi tankerja Prestige 2002, ki je z nato zalil obale Španije, Portugalske in Francije.

“Pedra dos Cadris” je skala, del kamnite barke, s katero je prišla Devica Marija na obisk k Sv.Jakobu in ga podprla pri njegovem prizadevanju, da bi domorodci sprejeli krščansko vero. Plezanje pod kamnom pomaga k zdravju ledvic, križa in odpravlja glavobol. Torej, Drago, pazljivo pod kamnom, da ne bo počilo v križu, da ne bo glava zadela ob granit in da bodo ledvice na varnem!