Skoraj lezim v Hornillos del Camino za cerkvijo, kjer ne piIha tako in kjer imajo soncni zarki malo vec moci. Posusiti je treba vlago dveh dopoldanskih nalivov, ki so ob mocnem vetru segli skozi deznike, pelrine in bunde vse do koze. V tem trenutku nebo jasno, v okolici pa so grdi oblaki, ki pridejo obcasno k nam.
Na ploscadi pred cerkvijo in barom lezijo/sedijo pohodniki. Hrano dopolnjuje vino iz bara. Breda je v postelji po prijetnem kosilu “na ploscadi”: vino, kruh z oljem, prsut, olive, na koncu pa se jogurt, vse iz nahrbtnika. Vmes pa klepetanje s sotrudniki, ki pocenjajo isto.
Zjutraj sva zapustila mini alberg Santiago y Catalina (tudi Devina pastora) v rahlo dezevnem jutru. Pot iz Burgusa se je kar vlekla, preden smo spet prisli med polja. V daljavi so se ze zbirali oblaki, tik nad nasimi glavami, in nato popustili vodo v trenutku in to 1km pred vasico in moznim zavrtiscem. Po nevihti sva samo dokupila hrana za opoldne in nadaljevala. Do naslednje vasi je bila pot lepa, blatna in skoraj ves cas navzgor med polji. Breda je pridno grizla neutruden blag klanec. Ko smo z vrha ze ogledali obljubljeno vas za prenocisce v kotlii (Hornillo del Camino) in se spustili proti njej, je spet za 10 min pridivjala nevihta in spet smo bili mokri in to 500m pred prvo streho v vasi. Imava namrec samo eno pelerino, vse Bredine “ta lahke – beri AMZS-jeve in papezeve” pelerine so ze v kosih. Njena ustrezna je doma, “ker je pretezka”. Prenocisce sva dobila v mestni hisi, kamor so nastanili pograde. Uradni alberg je bil ze prej poln. Ker prihajajo novi pohodniki, jih namescajo v krajevno telovadnico.
Popoldne sem v daljavi opazil svetlec hrib na vrhu katerega je kriz. Svetloba me je pritegnila in zlezel sem tja med polji in travniki. Svetila se je sljuda, ki je razadala po hribu, kjer ni travnikov. Vrh hriba mi je dal prekrasen pogled na kotlino, v kateri lezi Hornillo.
V vasi je precej zivo, zato upam, da se bo se kaj dogodilo podvecer. Hospitalera mi je zagotovila, da mestne hise ne bodo zaklenili niti ob 22h.
Draga Rudla!
Hvala vama za vajino poročanje, saj je v nama oživilo duh Camina in sva ves čas po malem z vama, bereva najine zapiske in podoživljava najino pot v letu 2010.
Bog ve, če sta danes uspela priti do Castrojeriza???
Midva sva ga uzrla v prečudoviti svetlobi sončnega vzhoda in meni fotografija še sedaj krasi ozadje na ekranu v službi.
Upava tudi, da vama dež ne nagaja premočno.
Danes tu namreč 5 minut lije kot za stavo, pa zopet malo sonca pa zopet litje…
veseliva se že vajinega novega poročanja
Marjeta in Milan
Zdravo!
Sva uspela priti do Castrojeriza, danes sva se zaradi napovedanega dezja jutr, potrudila do Fromiste. Koliko km je to, je po spansko raztegljivo – med 25 in 28…. Noge javljajo 30 ;). Super gre, tako da bo prehitro konec – se dva dni in sva na cilju…. Topel pozdrav iz presenetljivo hladne Spanije. Breda
Danes sta ostala brez interneta.Mislim,da vama je šlo vseeno dobro,morda se je celo vreme izboljšalo.
Vsakdan z veseljem spremljam vajino pot in kdaj se zgodi,da me celo malo zamika…čeravno tega še nimam v mislih.Opisi so mojstrski in, da se kar začutiti naravo in vse kar vaju spremlja,res hvala,da sta pripravljena to deliti z nami,ki to spremljamo.
Srečno pot še naprej in kmalu nasvidenje!
DUŠA
Zdravo Dusa!
Hvala za navdusenje nad napisanim, lepa pokrajina in vse kar tudi sicer spremlja takole popotovanje je kar dober navdih za pisarjenje….. Se dva dni in sva na koncu – zelo hitro je slo teh 300 km…. Topel pozdrav iz sicer mrzle Spanije, Breda