
Prenočišče: Albergue Ferramenteiro, Portomarin, zaseben, za množice, okoli 150 postelj v pogradih, ločeno le z zaveso – odsvetujem;
Noč pred ustajanjem ob 5h je menda bila burna, saj so Italijanke v Casinu razgrajale dolgo v noč. Sam sem prespal vse in zjutraj zlahka vstal. Marko, ki je prespal prejšnji popoldne, je imel seveda težave s spanjem. Poduk: ne spi popoldne!
Iz alberga smo že pred 6h odšli v temo, le da so bile danes oznake za pot iz mesta bolje vidne in ni bilo tavanja. Daniela in Marko sta zaradi zajtrkovanja zaostala nekaj minut, kar se je seveda poznalo celi dve uri in pol, ker me v tem času nista dohitela. Skupaj smo obstali na prvi kavi po 10km hoje. Tudi drugi del poti sem prehodil sam in prišel v Portomarin kake pol ure pred njima, tako da sem že našel naš (rezervirani) alberg, se namestil, plačal za vse (in tako zagotovil mesto) ter jima šel naproti. Kakšno zadovoljtvo je sedeti v senci ob radlerju (clara) in čakati na druge! Ko sta prišla, smo nadaljevali do alberga šele po pivu na mestu srečanja.




Zdaj se bos pa ti sprevrgel v tvojega prijatla Ivota in cakal ljudi na Caminu. Me veseli, da ne objavljas vec informacij o poskodbi noge, kar bi lahko razumeli, da je sla zadeva na bolje. Ne ostaja ti vec veliko, tako, da ánimo in Buen Camino!!!