7. dan: Sevilla – Medina Azahara – Córdoba – Úbeda

Po zajtrku zapustimo Sevillo in se odpravimo proti Cordobi (okoli 280 km). Nekaj kilometrov pred mestom se ustavimo pri razvalinah nekdaj ogromnega in utrjenega srednjeveškega mavrskega mesta s palačo Medina Azahara (Medinat al-Zahra ali “svetleče mesto«). Bilo je glavno mesto cordobskega kalifata in naj bi imelo do 1 mio prebivalcev. Postavil ga je kalif Abd al-Rahman III iz Umayyadske dinastije (890-961). Bilo naj bi največje evropsko mesto. Ko je umrl, so vojske sosednjih arabskih emiratov izropali kalifovo palačo. Nekaj elementov zgrad mesta je delno obnovljenih in leže v položnih terasah nad obsežno ravnico.

Córdoba je bila glavno mesto Zahodnega kalifata (vzhodni je bil v Damasku, današnji Siriji). Ustanovil jo je omejadski princ, Abd al-Rahman I., znan kot Al-Dakhil (Prišlek), ki je zaradi medsebojnih bojev med Arabci v Afriki pribežal v Córdobo in ustanovil svoj kalifat.

Cordoba hrani biser mavrske arhitekture – Mezquito, mošeja z več kot 600 stebri. Do nje pridemo po rimskem mostu čez reko Guadalquivir. Graditi jo je začel kalif Abd al-Rahman I.. Prvotnih 11 vzporednih ladij, ki so med seboj ločene s kamnitimi stebrišči, so kasneje dograjevali do današnjih 19. Glavni prostor mošeje, maksura, je okrašen z mozaiki. Delo so izvedli mojstri za izdelavo mozaikov iz Bizanca, saj Arabci niso razvijali tehnike izdelave mozaikov.

Mošejo so po rekonkvisti,  po 500 letih od njenega nastanka, spremenili v katoliško cerkev in jo nato večkrat prezidali. Prvo prenovo je naročil kastiljsko-aragonski kralj Carlos V, ki pa s prenovo ni zadovoljen (Če bi vedel, kaj boste storili z mošejo, vam ne bi naročil njene prenove!). Dejstvo je, da v kolikor tedaj ne bi spremenili v cerkev, bi je danes ne bilo več, saj bi njen kamen uporabili pri gradnji drugih stavb.

Po ogledu katedrale se ob spremstvu lokalne vodičke sprehodimo po nekdanjem judovskem predelu mesta imenovanem Judería. V mestu je tudi več novejših stavb zgrajenih v slogu »mudejar«, ki je edinstven španski umetniški in arhitekturni slog iz 13. do 16. stoletja, ki združuje islamske, romanske in gotske elemente stavbarstva. Na več mestih vidimo tudi spomenike npr. arabskemu oftalmologu Muhammadu ibn Alslam al-Ghafiqi-ju ali židovskemu zdravniku in astronomu Maimonidesu.

Pod večer se z avtobusom odpeljemo v smeri Madrida do kraja Úbeda, kje prenočimo v hotelu RL Ciudad de Úbeda.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *