Zopet lep dan z malo oblačnosti na začetko, nato pa sonce in malo močnejši veter. Odhod iz hotela malo pred sedmo, nato pa kar nekam intenzivna hoja, ki sva ji dodelila le dva počitka: enega v baru za kavo z mlekom in croasantom, drugega za kraljevsko malico na travniku ob spustu proti mestecu Portomarin na reki Mino

Na poti je mnogo romarjev – pohodnikov, med njimi srednješolci v jatah. Veliko je bilo ropotanja, saj Španci pač ves čas govorijo. kakih šest punc naju je “napadlo” v ozkem predelu poti, češ da hojejo fotografijo z nama. In hotele so govoriti po angleško, da bi se malo pohvalile, koliko znajo.

Ob prihodu v 23 km oddaljeni Portomarin sva samo zavila navzgor v hrib proti Pals de Rei. Zaradi prevelike razdalje do prenočišča Calixtino, sva si naročila taksi za dostavo na mesto prenočevanja.

Za prenočišče sva si izbrala nama že znano hotel/hostarijo Calixtino, kjer se Ivo dobro počuti. Večerjala sva zgodaj, saj jej edilnico nato okupirala skupina Američanov, ki so romarji s štirimi zvezdicami (spijo le v hotelih s 4+ zvezdicami). Kljub pričakovanju, da bo večerja hrana domača, sva na Ivotovo rzočaranje jedla sodobno klasiko na Caminu: juha za predjed, nato meso s ponfrijem in flan za sladico.

Spanje: Hosterija Calixtino, Lestedo pri Palas de Rei.