(ponedeljek, 24.4.2023)
Ob 6:30h imamo sv.mašo v cerkvi Božjega groba.
Nato obiščemo cerkev Sv. Ane, Marijine matere, pri Levjih (ovčjih) vratih. Tu naj bi se rodila Marija. Cerkev je zelo akustična, zato kot skupina pri oltarju zapojemo tri pesmi (med njimi Marija skoz’ življenje) ter požanjemo aplavz prisotnih obiskovalcev.
Od 3.-12. leta so bile judovske deklice oddali v vzgojo svetim ženam (verjetno tudi Marijo). Deklicam so vzgojiteljice tudi izbrale može.
Poleg cerkve so izkopanine kopališča Bethesda (kopališče). Tu je Jezus čudežno ozdravil hromega (Jezus reče hromemu: “Vzemi svojo posteljo in pojdi!” Ampak, groza, v soboto!).
Del skupine se po ogledu napoti prek dolinice Cedron proti Oljski gori na Dominus flevit (Gospod joka nad Jeruzalemom in napove njegovo porušenje). V cerkvi zapojemo, s tem pa nas opazi skupina romarjev iz župnije Slovenj Gradec. Med njimi so tudi trije moji kolegi: Ernest Berložnik ter Andreja in Slavko Lenart. Seveda je bilo srečanje presenečenje za vse nas. Kasneje se srečamo še na ulici pri Levjih vratih v Jeruzalemu.
Po kosilu si druga manjša skupina ogleda nekdanjo tempeljsko ploščad, ki jo je od Davidove na sedanjo velikost povečal Herod. Namesto templja, ki so ga leta 70 porušili Rimljani, sedaj tam stojita dve mošeji: Al Aqsa (znana tudi kot mošeja Qibli, zgrajena leta 1.035) s temno kupolo ter Dom, Mošeja na skali z zlato kupolo (arabsko Al-Masjid al-Aqsa – ‘najbolj oddaljena mošeja‘ , najstarejša mošeja na svetu, zgrajena leta 691).
Ob 17h se udeležimo frančiškanskega križevega pota na Kalvariji iz Cerkve Sv. Magdalene po postajah: mesto Jezusovega križanja, maziljenja, pokopa ter vstajenja (glej naš romarski priročnik z molitvami).
Zvečer se z avtobusom odpeljemo iz Jeruzalema v Tel Aviv na avion za Istanbul (Carigrad, Konstantinopel, Bizanc).
Oglej si tudi dodatni opis dopoldneva 10. dne, kot ga je zapisala soromarka, Mojce Erzar.
Oglej si tudi dodatni opis opoldneva 10. dne, kot ga je zapisala soromarka, Mojce Erzar.
Oglej si tudi dodatni opis večera 10. dne, kot ga je zapisala soromarka, Mojce Erzar.



























