(četrtek, 20.4.2023)

Zjutraj si v Betlehemu ogledamo Cerkev Jezusovega rojstva (Nativity church; sedaj pravoslavna cerkev). To je edina cerkev, ki jo Perzijci ob zavzetju Jeruzalema niso porušili. Na eni od fresk (mozaikov) so namreč videli upodobljene Sv.tri kralje, katerih obrazi so bili podobni njihovim. “O, to so pa naši!”, pa so jo pustili celo.

Sveti kraji v Palestini so velikokrat menjali zavojevalce: Rimljani, Perzijci, Arabci, Turki, Križarji. Vsak je kaj porušil, vmes so kaj tudi obnovili oz. zgradili. Sv. Frančišek je okoli leta 1.200, sredi križarskih vojn, dogovoril z egiptovskim sultanom Malek al-Kamil-om  sobivanje vseh Cerkva na svetih krajih v Palestini.

Sveto mašo imamo v kapeli Sv. Helene (mati rimskega cesarja Konstantina I, ki je leta 313 dal krščanstvu svobodo; našla je Kristusov križ).

Sodelujemo v procesiji s svečkami, ki jo vodijo patri frančiškani. Prehodimo votlino Kristusovega rojstva (pod ikonostasom), gremo do Jezusovih jasli, v Jožefovo votlino ter v votlino Sv. Hieronima (avtor Vulgate, prvega prevoda sv.pisma v latinščino).

Nad kapelo Kristusovega rojstva je katoliška cerkev sv. Katarine Aleksandrijske (drugo ime za cerkev, da ne bi bili dve cerkvi z enakim imenom).

V restavraciji Grotto blizu hotela in Pastirskih poljan imamo palestinsko kosilo.

Obiščemo Mlečno votlino, kraj, kjer naj bi Marija zadnjikrat podojila Jezusa, preden so zbežali v Egipt. Nekaj kapljic njenega mleka naj bi padlo na kamen, ki ga hodijo poljubljati ženske, ki ne morejo zanositi, med njimi tudi muslimanke.

Podamo se na Pastirske poljane, kje je David pasel čredo za očeta, bil maziljen in postal judovski kralj. Tu se je tudi v imenu Savlove vojske boril s filistejskim orjakom Goljatom in ga premagal s pračo.

Spanje Betlehem, hotel Casanova.

Oglej si tudi dodatni opis 6. dne, kot ga je zapisala soromarka, Mojce Erzar.