Zopet sva imela lep dan za pot iz  Sarria-e do Portomarina (22km). Sarrio sva zapustila v megli, po kakih 8k in vzponu na prvi hrib pa je prisijalo sonce.  Pravi uzitek je bil hoditi po vrhih hribckov, malo gor, malo dol, vsenaokoli  pa zeleno, prebujajoce. Bredo je bilo zaradi gleznja strah poti, vendar je sedaj zadovoljna prilezla izpod (mrzlega) tusa v privatnem albergu Mirador v Portomarinu. Bodocim romarjem priporocava krasen nov albergue v Barbadeli, kakih 5km iz Sarrie v smeri Santiaga. Ogledala sva si ga ob pitju jutranje cafe con leche in grickanju croissanta.

Portomarin je soncen, vode v jezeru reke Miño pa ni. Rate trava, ki ob pogledu z mostu povzroca vrtoglavico s trmo (Breda ni ubogala nasveta za zmanjsanje vrtoglavice ob prehodu cez most!

).