Dan 8: BURGOS

Dopoldne se odpraviva peš na ogled cistercijanskega ženskega samostana Monasterio de Maria la Real las Huelgas na robu mesta. Že ob čakanju na pričetek ogleda ostanem sam, ker se Ivo odloči, da gre raje na sprehod v center mesta. Ogled samostana iz leta 1.200 me navduši s krasno romansko in gotsko arhitekturo, krasnimi samostanskimi kapelami v pozlati, v katerih hranijo sarkofage pokopanih kraljev Castille in Leona. V največji krsti ležita skupaj ustanovitelja samostana, kralj Alfonzo VIII ter kraljica Leonora Angleška, sestra angleškega kralja Riharda Levjesrčnega. Skupaj sta vladala 44 let in umrla skupaj (Leonora je umrla le 5 dni za možem). Razstavljene so njune obleke in obleke drugih vladarjev, ki so se ohranile, ker so jih pokopavali skupaj z oblekami, kronami in nakitom. Žal fotografiranje v notranjosti samostana ni bilo dovoljeno.

Na kosilo odideva v restavracijo Ojeda (beri: Oheda) v centru mesta, kjer pripravljajo odlične, v peči pečene jagenjčke. Že ob prihodu v restavracijo Ivota pozdravita glavni pek (asador), Paco, za njim pa še šef strežbe, Manuel, s katerim se Ivo pozna vse od njegovega prvega Camina v letu 2009. Po majhnem številu gostov je mogoče sklepati, da je pandemija COVID-19 močno prizadela tudi odlične restavracije.

To kosilo je cilj najinega prihoda v Burgos in hkrati uradni zaključek najinega Camina 2022. Temu primerno sva dobro razpoložena, trenutek pa je ustrezno prazničen. Naročiva dve porciji jagenjčka, pa Ivo kmalu ugotovi, da so porcije zmanjšali in da sta za potešitev oči potrebni še dve. Ob spremljavi vina verdejo (beri berdeho), ki je po naše “zelén” gre vse z užitkom v želodec. Na vrh dostaviva še hišno specialiteto, sladico ojalde z medom v testu, ki je podobna kremni rezini (kremšniti) brez rumene kreme. Račun za hrano je poravnal Ivo, sam pa sem moral plačati pijačo, ker sem z njim izgubil stavo glede časa odpiranja restavracije Ojeda (del s prodajalno in barom se odpre prej kot sama restavracija).

Popoldne si Ivo privošči počitek, sam pa se v senci hotela s pivom na mizi ukvarjam s pisanjem doživetij tega Camina. Zvečer je na površje zopet privrelo veselje do hrane, zato se vrneva v restavracijo Ojeda na nekaj prigrizkov (pinchosov) in kozarčkov vina.

Del poslopij ženskega samostana Monasterio de Maria la Real las Huelgas.
Atrij samostana Monasterio de Maria la Real las Huelgas.
Eden od hodnikov samostana Monasterio de Maria la Real las Huelgas.
Vstop v restavracijo Ojeda je za trenutek zmotila dama na desni.
Ivota se ob vstopu v restavracijo najprej pozdravi z asadorjem Pacom.
Srečanje “Kapetana” in šefa strežbe, Manuela, po dveh letih.
Prostor, kjer asador Paco dokonča pečenje jagenjčkov.
Dve porciji “mlečnega” jagenjčka nista bili dovolj za potešitev oči in želodcev.
Španski “verdejo – zelen” je mladostno suho vino.
Hišna sladica ojalde s smetano in medom v testu.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *