Hotel zapustiva ob 8h, tokrat brez taksijev. Dan je sončen in brez vetra, zato je dobro, da poteka kar nekaj poti po gozdu. Nekaj sončnih in strmih klancev tolčeva v enakomernem ritmu s trdno voljo in počasnimi, a vztrajnimi koraki. Ves čas pijeva veliko vode. Za malico se ustaviva v vasi Lires, oddaljeni kakšnih 15km od Muxia-e, kjer obvezni kavi (cofé con leche) dodava še pivo ter rogljiček, Ivo pa še jajca s šunko.

Dobro podprta s hrano in pijačo nadaljujeva pot po travnikih in skozi gozdičke. Pot se ves čas rahlo vzpenja, zato nama pride prav počitek v skromnem robinzonskem samopostrežnem bifeju, ki ga vzdržuje eden od domačinov. Čez čas se nama pridruži Čehinja Elička, doma blizu Olomutza na Moravskem. Videla sva jo že prej, ko je malicala ob poti, pa ni kazala kakšnega veselja za pogovor. Zdaj je zgovorna in pove, da se ukvarja s šiviljstvom. Ko nadaljujemo s hojo, naju kmalu pusti za sabo. Srečamo se spet na poti na rt Finisterre.

Ob prihodu v Finisterre si privoščiva kosilo v prvi restavraciji ob cesti (»ternera ter cabrito« z grila), kjer se pozanimava tudi za možnost prenočevanja v tem kraju. Po pogovoru z lastnikom lokala se Ivo odloči, da bova prenočevala kar v hotelu, kjer je bil že pred šestimi leti s Stipetom Božićem.

Podprta in dobre volje jo mahneva na skoraj uro oddaljen rt Finisterre, kjer se pri kamnu z napisom 0,0 km konča Camino de Santiago. Na rtu se fotografirava na več mestih na sto različnih načinov. Rt je visoko nad morjem, zato sam skočim še navzdol po skalah proti morju (dokler gre), da bi bolje doživel konec poti.

Certifikat o opravljenem Caminu do Finisterre (Fisterre) sva urejala od doma, saj je bila turistična pisarna, ki naj nama bi jo izdala, zaprta. Po e-pošti sva jim poslala dokument (compostelo) z žigi, kopijo osebne izkaznice ter naslov. V kratkem času sva po navadni pošti prejela potrdili.

S taksijem se vrneva v mesto in se namestiva v hotel Playa Langosteira. Večerjava v imenitni restavraciji Tira do Cordel ob morju v zalivu Langosteira. Večerja je festival morske hrane: školjke (navajas -dolgi prstaci, po ital. capelunge, almejas – vongole, zamburiñas – Jakobove školjke) ter riba škarpena. Plavale so v vinu Protos iz Rioja-e.