Do Benetk je peljal Ivo s svojim avtom. Naprej do Madrida in nato Santiaga naju je vozila Iberia. Vzameva taksi, ki naju zapelje na Monte de Gozo, na vzpetina vzhodnem robu Santiaga, kjer romarji vstopajo v Santiago. Tam se fotografirava ter jo nato peš mahneva v kake 3 km oddaljen hotel Oca Puerta do Camino. Na recepciji opazim, da nimam več osebne izkaznice in s tem dokumenta za vrnitev domov. Moral sem jo izgubiti nekje od letališča do hotela. Po telefonskem pogovoru s sinom Nejcem, ki živi v Španijo in pozna osebje na slovenski ambasadi v Madridu, se odločim, da prosim ženo Bredo, da bi mi po DHL poslala potni list. Z Ivotom vzporedno k temu načrtu prediskutirava, kje bi ga lahko izgubil. Odločiva se, da se s taksijem vrneva na Monte de Gozo k spomeniku romarjem, kjer sva se fotografirala pred prihodom v hotel. Ko se bližam spomeniku, mi od tam že maha neka gospa z osebno izkaznico v roki. Videla me je, da iz taksija tečem proti spomeniku in ji je bilo takoj jasno, da bo vzrok dokument, ki ga je našla. Seveda se lepo zahvalim in povprašam, s čim se lahko odkupim. Odkupnina je bila majhna: njo in slepega gospoda, ki ga je vodila, sem lepo in na njeno zadovoljstvo ovekovečil na njunem telefonu s kakovostnim posnetkom. Preden smo se poslovili, sem moral povedati še od kod sem, kam sem namenjen, kaj sicer počnem itd.. Več časa žal ni bilo, saj je Ivo s taksijem čakal na cesti.
Vesela, da sva se rešila težav z urejanjem dokumenta, se s taksijem odpeljeva v središče Santiaga, da bi v uradu za romarje pridobila certifikat (compostelo) o prehojenem Caminu frances v 2020, ki ga takrat nisva mogla dvigniti. S compostelo in najdeno osebno izkaznico sva se nato odpravila pred katedralo Sv. Jakoba (Santiaga), da se zahvaliva za ta “čudež” in se fotografirava.
Pričakala naju je prenovljena tako od zunaj kot znotraj. Veliko število romarjev in turistov kaže, da se Camino po Corona pandemiji počasi spet polni. Vesela, da se je dogodivščina z osebno izkaznico tako srečno končala, se po daljšem sprehodu po ulicah centra Santiaga usedeva v restavraciji – chulateriji El papatorio (na Rua do Franco 20) na imenitno večerjo s školjkami (navajas, almejas in zamburinas), s telečjo chuleto in belim vinom (Beade, Ribeiro 2020).
