Danes imava na sporedu lažjo etapo s 23 km do Villafrance, kjer se začnejo hribi. Temu primerno začenjava hoditi pozno, ob 8h in to šele po zajtrku v hotelu. Pešačiva po ravnini v rahlo oblačnem in za hojo prijetnem vremenu. Ivo pravi, da je to eden najbolj dolgočasnih odsekov Camina. Vasice, skozi katere greva, so zelo zanimive s svojimi starimi, pogosto zapuščenimi hišami, ki še vedno odsevajo svojo nekdanjo mogočnost, druge pa bitko za preživetje v preteklosti. Nekdanjo pomembnost poudarjajo mogočne cerkve v sicer manjših krajih. Na poti ob cesti je polno stvari, ki jih je potrebno obrati: črn trn (endrinas), fige, kasneje tudi grozdje. Po kakih dveh urah hoje se s polnima rokama grozdja usedeva nekoliko stran od Camina pod češnjo in si pripraviva krasno malico iz nahrbtnika.
Malica doda Ivotu energijo, da prestavi svojo hojo v višjo prestavo, tako da ga, ob svojih drobnih postranskih opravilih (fotografiranje, slačenje, pitje vode,…), komaj sledim. Ampak, tudi on mora občasno “v box”, pa ga zato vedno ujamem.
Zadnji del proti Villafranci korakava skupaj.
Ivo se ves čas veseli obiska v restavraciji El padrino v Villafranci, katere lastnik je (po Ivotovih osmih obiskih že dobro poznan) vnet zagovornik komunističnega sistema. V restavracijo prideva na kosilo potem. ko v sobi v posadi opraviva vso higieno. Danes je lastnik slabe volje in mu ni do pogovora. Sva običajna gosta, ki ju streže mladina.
Pozno popoldne je Ivo v postelji, Drago pa v središču mestu na kavi in kozarčku belega vina iz pokrajine Bierzo (godello). Dan zaključiva z obiskom maše v cerkvi Colegiata Santa Maria.
Ljudje: Antonio, okoli 40 let, športen tip, hodi od San Jean Pied de Port
Pozna košarko v ex YU, tudi igralca Jugoplastike in zmage JP v Evropski ligi. Navdušen nad Ivotom
Gospa 60-tih let iz Danske
Prenočišče: Las Doñas del Potazgo, Ribadeo 2, 24500 Villafranca del Bierzo
