Dan 19: Hospital de Orbigo – Rabanal del Camino (37 km, 9h)

Hojo sva pričela že pred sedmo uro v trdi noči. Spet uporabiva Ivotov slavni stavek: “Nečemo se motat naokolo, idemo mi uz glavnu cestu!”. In namesto po uradni poti Camina jo iz Hospitala de Orbigo mahneva ob cesti vse do San Ibañesa, zato namestiva na čelo baterije, na moj nahrbtnik pa rdečo lučko. Pri korakanju v manjšo strmino nad San Ibañesom dočakava sončni vzhod. Prideva na plato, nato pa gori-doli vse do znanega križa nad Astorgo. Sledi spust v vas pred Astorgo, nato pa skoraj uro korakanja po ravnini  in nato vzpon v Astorgo. Ta nama tudi letos v istem baru ponudi jutranjo kavo z rogjičkom. Nakupiva še hrano za naslednji dan, nato pa jo mahneva mimo katedrale in Gaudijevega škofovskega dvorca proti izhodu mesta.

Hodiva hitro, okoli 6 km na uro, z zmernim vetrom z boka. Vso pot sva dovolj oblečena, da naju ne prepiha. Sam občasno postavljam kapuco svoje bunde na glavo. V vasici Murias de Achivaldo naju premami napis “Cocido maragato”, ali po naše: domača svinjska pojedina. V lepo urejeni restavraciji sva edina gosta, hrana pa nič navdušujoča: kuhani in popečeni svinjski parklji, malo kuhanega prekajenega mesa, svinjski rilec, malo perutnine itd. ter kuhana čičerika (garbanzos). Po koncu kosila pritegneva v pogovor Slavadorja, lastnika restavracije Meson Asturum. Dolga leta je bil gostinski delavec v Švici, govori tekoče italijansko, zato sta imela z Ivotom živahen pogovor. Možakar pozna tudi športne klube iz nekdanje Jugoslavije.  Ivo mu seveda obljubi, da mu bo poslal svojo knjigo o Caminu, ki pa jo mora izpostaviti v restavraciji. Fotografiranje je v takšnih trenutkih obveza.

Po kosilu udariva v hitrem tempu še 4h v smeri Rabanala. Vmes malo počijeva, da zajameva sapo. 

Nastaniva se v prenočišču Casa Indie, opraviva higieno ter pri meni že v tretje oskrbujeva velik žulj na peti. Tega med potjo krotim tudi s tabletami.

Za duhovno oskrbo greva v cerkev Iglesia de la Asunción, kjer benediktinci opravljalo vsakodnevno čaščenje v latinščini, nato pa na telesno hrano v enega od hostlov.

Prenočišče: Hotel rural Casa Indie, Calle del medio 24722 Rabanal del Camino.

Borovce načertno sadijo v praznih ravninskih področjih in jih obrezujejo, da bi prišli do gradbenega lesa.
Križ pred spustom proti Astorgi. Naznanja povratek v civilizacijo.
Žeja romarjev/pohodnikov ima pred Astorgo svoj spomenik.
Proti Astorgi čez kanal za namakanje polj.
Spomenik materinstvu v predmestju Astorge, ki vedno pritegne pogled in fotoaparat, kadarkoli grem mimo.
Katedrala v Astorgi je tako tesno obdana s hišami, da je z navadnim fotoaparatom težko zajeti celo cerkev.
Škofovska palača v Astorgi, ki jo je projektiral Katalonec Antoni Gaudi.
Na skoraj vseh domovih za ostarele je napis “Ne delajte nas nevidne!”, ki opozarja na izolacijo starejših v domovih v času Corone.
Pa ne, da je sin “ausgleisal”, mama pa tega ne more pozabiti?
Posnetek za slovo po kosilu z maragato (kmečko pojedino) z lastnikom restavracije Meson Asturum, Salvadorjem.
Ves čas počasi navzgor proti Rabanal del Camino.
Pot gre skozi revne vasi, ki jih domačini zapuščajo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *