Danasnjo 18km dolgo pot je zaznamoval dez, ki naju je zalival vse od jutra. Ze zjutraj sva se poslovila od simpaticne mehiske kolegice, ki potuje sama z vecjo hitrostjo, kot je najina (nahrbtnik ji pelje servis).
Sla sva cez najvisji vrh (1.504m) na celem Caminu, preko Cruz de ferro. Tam sva simbolicno odlozila breme svojih tezav kot najin kamen na kupu ob krizu.
Breda je korajzno sla navzgor (dvig za kakih 350m. Ves cas sva hodila po asfaltni cesti, pa so bili cevlji vseeno mokri skoz in skoz (navkljub gamasam).
Na sreco v tej mokroti nisva bila sama: nekateri romarji sploh niso bili opremljeni za dez, zato jih je zalivalo se bolj. Ko sem eni takih sirot ponudil svoj deznik iz nahrbtnika, je rekla, da je ze tako in tako mokra in da se sploh ne splaca (nato smo hodilli v dezju se dve uri do nase vasi, punca pa je sla se 8km naprej).
Na vrhu sedla je zapuscena vas Manjarin, ki jo omenja Marjeta v vcerajsnjem komentarju. Videla sva tudi podrtijo od albergua (glej sliko), kamor je zaradi dezja vstopilo kar nekaj romarjev, midva pa sva nadaljevala pot.
Navzdol po cesti je slo bolj pocasi, spusta pa je za kakih 700m. Odlocila sva se, da se nastaniva v prvi vasi. V El Acebu sva nastanila v “Meson el Acebo” in si privoscila svojo sobo. Na vrsti je bilo najprej vroc tus za Bredo, nato pa pranje in susenje. Sledil je “menu peregrino” in dvig zadovoljstva. Moker pozdrav pred jutrisnjim se bolj mokrim dnevom.
Breda in Drago
Pozdravljena,
sedaj sta pa res že lep kos poti opravila in preizkusila vseh vrst križev. Ampak za velikim petkom pride vedno tudi Velika noč. Naj vama ti praznični dnevi sežejo v srce. Želimo vama, blagoslova in trdne vere.
Ali morda vesta zakaj so tisti, ki nosijo križ( na današnjih slikah) oblečeni v črno in zakrinkani?O tem je danes pridigal naš diakon, da je to videl nekje v tujini.
Lep pozdrav Breda in Pavel
Breda, zivjo.
Si bom drznil vskociti in ti odgovoriti kar sam… teh, v “ku-kluks-klan” oblecene fantje in dekleta ( Nazarenos – prebivalci Nazareta) niso nic drugega kot vodilni v Velikonocnih procesijah. Iz navade si zakrivajo obraz, ker se imajo sami sebe za najvecje gresnike in s tem, ko sodelujejo v procesiji prosijo za odpuscanje grehov. Nekateri v vecjih skupinah nosijo vec ton tezke kipe Marije, Jezusa in ostale prispodobe iz obdobja Velike noci. V tistih najbolj vernih procesijah vidis tudi take, ki se sami bicajo po hrbtu in tako prosijo odpuscanja.
Na kratko, so ljudje – ki si zakrivajo obraz pred ostalo mnozico, po eni strani, da nebi bili protagonisti (ta vloga je namrec zelo ponosno dejanje) in po drugi strani s tem priznavajo, da so gresniki in si pred mnozico zakrijejo obraz (kot v spovednici – oni sami z Bogom) …za pomoc je kriva tudi zena Maria 🙂
Lep pozdrav v Komendo!
NEJC
Nejcu hvala za pojsnilo, kaj se dogaja. Lepo je videti to spokorno procesijo, ki se pocasi, zaradi teze nosenih kipov, vije po ulicah. Vsaka confradia (bratovscina) ima svoje obleke, zato je procesija pisana.
Vec doma.
Veselo Alelujo
Drago
Carja!
Kakšna milost na veliki petek priti na Crus de fero….. in odložiti težo
sta se čudila Manjarinu a….?
Jedla sta pa zopet tam, kot midva v El asebu.
Midva sva tu spala v župnijskem albergu….najslabše kar je bilo možno na Caminu.
Jutri pa do Ponferade?
Naj bo pot lahka in povezujoča
Marjeta
Marjeta, nekaj izkusenj ze imamo skupnih, zato bo pogovor po vrnitvi toliko bolj zanimiv.
Kot vidis, sva te vzela zares in koncala v Ponferradi.
Veselo vstajensko jutro.
Drago