Razvajena v razkošju hotela Abba ga zapustiva šele ob 7:30h, ko se že rahlo dela dan. Mrzlo je, oblečena sva v jakne, na glavi imava kape. Ulice Burgosa so razsvetljene, toda Camino je preslabo označen, da bi po oznakah lahko našla izhod iz mesta. Na srečo ima Ivo dober spomin, ki nama pomaga pri odločanju, kam zaviti.
Vse do Rabe de la calzadas hodiva po ravnem, za najinim hrbtom vzide sonce. Dan je miren, veseliva se prijetne hoje. V vasici Tardajos si po 10km prehojene poti privoščiva kavo z mlekom.
Vzdigneva se na visoko planoto (Mezeto) in hodiva s hitrim tempom. Hkrati uživava v pogledih na prostrana požeta polja, ki jih že preoravajo traktorji. Na sredi med polji se ustaviva za malico. Posedeva kar v travo ob cesti, zato vidiva vsakega romarja, ki gre mimo. Pa jih ni več kot deset, poleg tega še kaki štirje kolesarji.
Spust proti Hornillos del Camino je čarobno lep. Veselje nad hojo dopolniva v sami vasici, kjer ob pivu zapojeva ob spremljavi kitare za naju danes aktualno Škorotovo pesem “Ne dirajte mi ravnicu”. Toda preden pospravim kitaro in se pripravim za daljšo hojo po soncu (srajco dol, skrajšati hlače, namazati proti soncu, natakniti sončna očala), mi Ivo že uide za pol kilometra, tako da ga lovim naslednje tričetrt ure.
Iz Hornillos se v rahlem klancu spet dvigneva za kakih 100m, malo padeva do San Bol-a ter se spet povzpneva na ravno Mezeto. Tam vidiš, da je zemlja okrogla, saj je ravnina polj napeta v lok.
Po kakšni uri in pol prideva pred kotlino, v kateri leži vasica Hontanas. Vsi bari in albergi v vasi so zaprti, midva poiščeva najino “casa rural” in se vseliva.
Po obredni higieni si vzajemno oskrbiva vsak po en žulj, ki sva ju pridelala po 300km hoje.
Ob 18h greva k maši v cerkev tik ob najinem prenočišču, kjer se nas zbere 6 romarjev in dve lokalni teti. Po maši nas romarje blagoslovi duhovnik in nam podari križce. To je sedaj redek dogodek, v letih pred Corona virusom, pa je bil to običaj v vsaki cerkvi. Ivo po blagoslovu oddide nabirati sadeže črnega trna, ki sva jih zobala že pred spustom v Hontanas. Prišli bodo prav pri gašenju žeje.
Večerjamo v hiši, kjer prenočujeva. Za sosednjo mizo so štirje Francozi. Kuharica je bila mama punce, ki vodi hišo. Nič posebnega, kljub temu pa v naju ostaja zadovoljstvo nad lepim dnevom. Jutri pa do Fromiste!
