Dan 12: Briallos – O Pino de Valga (16,5 km)

Spanje: Albergue de Valga (6€/os)

V albergue je bilo zvečer zanimivo klepetanje s “sostanovalci”, do noči se nas je nabralo kar 12: Portugalci, Italijani, Španci in Slovenci seveda.

Zjutraj smo kar vsi sinhrono vstali, eni so odšli na zajtrk v bar ob albergu, midva pa sva se po kratkem zajtrku iz nahrbtnika in čaju iz kuhinje zapodila v megleno jutro, vsa vesela, da so pelerine lahko v ruzaku.

Kilometri so se hitro nabirali in po dobrih 6 km sva prišla v mesto Caldas de Reis na obvezni cafe con leche in croissant. Pot iz mesta je še vedno potekala v meglenem dopoldnevu tako, da kakšnih lepih razgledov ni bilo. To je kar prav prišlo, saj sva morala dobro paziti po poti, da nisva zaplavala v kako lužo na z blatom zapacani gozdni poti. Tudi danes je večji del poti speljan stran od prometnih ulic, med njive in gozd in skozi vasi. V vasici Tivo se je Breda razveselila albergua Catro canos, kjer je s kolegi prenočevala pred 4 leti. Vodnjak s 4 pipami in periščem je še vedno ob albergu – tam naj bi takrat oprali perilo. Zdaj je albergue prenovljen, z urejenim vrtom in ima seveda tudi lavadoro in secadoro – v štirih letih so zelo dvignili standard.

Naslednja vasica je bila O Cruceiro, kjer sva si v družbi sopotnice Antonelle privoščila kratek počitek ob  orujo de hierbas.

Od tam do današnjega cilja, O Pino de Valga, ni bilo več daleč (4km). Tudi tu je zgrajen lep nov albergue, prijazen hospitaliero naju je pospremil v sobo in naju tudi opremil s potrebnimi informacijami o prehranjevanju in trgovini. Najina sopotnica Antonela iz Rima je obljubila pasto za večerjo, Breda pa je oprala in posušila še njeno perilo. Drago se že drugi dan muči z objavo, wifi ne dela dovolj dobro, zato objave malo zamujajo.

Ostalo nama je še 35km. Načrtujeva, da jih bova prehodila v naslednjih dveh dneh. Tako nama bi ostalo še cela dva dni za “turizem” v Santiagu de compostela ali pa kje na atlantski obali.

Odod iz alberga v megleno jutro.
Križ ob poti vopomin, da sva na romanju – čas za molitev.
Pralni stroj iz starih časov.
Deli poti Camina so speljani vsepovsod, tudi pod avtocestami.

Čez dan se videvamo na poti, ob postankih v gostilnah, zvečer pa v albergih. Antonella iz Rima in Breda po dveh popitih “orujo de herba”.

Ignoranta ob poti – še zarigati se jima ni dalo ob pogledu na mimoidoče.
“Kjer osel leži, tam dlako pusti!”, peregrinosi pa svoj podpis v eni od gostiln ob poti.

Med seboj si je potrebno pomagati! Akcija pred albergom v O Pino de Valga.

Antonella kuha za večerjo makarone samo za nas tri.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *