S Hildo pred albergom v La Faba

Poti cez O Cebreiro se nekateri veselijo, druge je strah. Dvigniti se je potrebno za 700m na razdalji 8km. In to sva naredila. Slo je bolj pocasi, ker je Bredi “zalivalo karburator”, vendar sva ugotovila, da se tudi s to tezavo da nadaljevati.

V vasici la Faba sva nasla svojo kolegico z romanja, Hildo iz Nemcije (Munchen), ki se je za nekaj dni ustavila pri vsem znanem sarmerju na poti, Marcelu. Ta Nemec, duhovno cepljen z indijsko eksotiko,  ima svoj vegeterianski alberg, kjer sva dotocila caj in se usposobila za nadaljevanje. Slika je spomin na Hildo, mater stirih otrok, ki ze drugic dela Camino. Nekaj dni prej je prezivela z omagano Americanko v Cacabelosu.

Na poti na vrh prelaza sva presla mejo med pokrajino Leon in Galizio.

Vrh O Cebreira je prelaz z malo vasico, vso v kamnu. Obnovljena je za stevilne obiskovalce, ki prihajajo sem zaradi narave in dobre hrane. Tudi alberg v vasi je lep.

Ker je bila ura se zgodnja, sva se odlocila za pot naprej prek prelaza San Roque do prvega naslednjega albergue-a v Hospital de la Condesa, 7km naprej. Ta alberg je skoraj nov, opremljen zelo moderno, kuhinja, kot bi si jo zelela vsaka kuharica, vendar je bila prazna, brez posode, pribora itd. V predalu so bila navodila za uporabo naprav v kuhinji. “Sila kola lomi”, zato sva izpraznila nahrbtnik, v katerega sva v prejsnji vasi nalozila prsut, kruh, vino in paradajz. Konj na sliki je prisel prepozno na “kocerjo”. Zanj je ostal le sladkor.

Skupno kosilo pri albergu v Hospital de la Condeza