Tokratna tura je bila kratka, ker je pred nama vzpon na O Cebreiro na 1.330m. Od Villafranca de Bierzo do Vega de Valcarce je 18km, ki sva jo zlahka zmogla, ceprav Bredi zateka eden od gleznjev.
Pot gre ves cas po ozki dolini ob regionalni cesti, nad njo pa poteka avtocesta, ki smo jo veckrat “preckali” od spodaj. Navdusil me je viadukt avtoceste, ki je podobno visok kot nas v Crnem kalu.
Nastanila sva se v “ljudskem” (minicipalnem) albergu tik pod avtocesto: vse je preprosto, hospitalera prijazna, kocerja (kosilo+vecerja) pa bosta v domaci reziji: makaroni, paradajzova solata in vino.
Lepo, da gre naprej. Le brez korajze, smo rekli vcasih, ko se je bilo treba vzpodbujati.
Se vaju pa pak se posebej spominjmo po danasnjem tradicionalnem – vec ali manj – velikonocnoponedeljkovskem pohodu na Jamnik (spomin valjda nese tudi do Spanije). To pot smo odsotne pelegrine nadomestli z nekaj prostovoljci – Solarjevo in Stumbergerjevo mamo. V 45 minutah smo bili gori. Ni to trideset kilometrov, je pa le Jamnik.
Smo slisali pridigo v podporo beatifikacije skofa Volka in anekdoto o njgovem pogovoru z nekadanjim Mackom. Ga je menda vprasal, ce se nic ne boji (Macek Volka). Pa mu rece, ce je ze kdaj slisal, da bi se volk macka bal.
Ob tem sem se spomnil anekdote iz studentskih casov. Po tej naj bi taistega Volka klical neki zupnik iz nasih severozahodnih koncev. Predstavil se je: Volk tukaj. Inskof nazaj: Tu pa se hujsi volk.
No, drzta se. Ivo
Ivo, pozdravljen!
Vesel sem, da velikonocni ponedeljek ostaja sproscen dan za pohod na Jamnik. Nekateri udelezenci ostajajo, prihajajo novi. Po casu sodec, so ceo boljsi od prejsnjih. Ja, pridige so poducne, v dobrem in slabem. Ce pa gospodje dodajo kak scepec soli, sem pa tudi jaz zmeraj vesel. Ena misel na eno maso, pa smo bot!
Drzi se, tam v Bruslju, da bomo imeli ves cas dobro referenco.
Pozdrav iz soncne Triacastele, pod lepimi “skofjeloskimi” hribi.
Drago
Breda in Drago
Vidim da sta dejansko ujela ritem Camina Danes bosta v čudovitem Cebreiru,jutri v Triacasteli iz katere vodita dve poti:ena daljša in manj atraktivna čez Samos,druga na izhodu iz Triacastele desno čez glavno cesto proti San Xilu.Budita pozorna oznake zagledata kadar sta že na poti.
Čez San Xil je pokrajina enkratna in mirna.Čez Samos daljša sa zgodovinskim samostanom.Najlepše je narediti obe.Malo se šalim.
Buen Camino Ivan
Ivo, v pravem casu si se oglasil. Res sva v Triacasteli in jutri nama bo prav prisel tvoj nasvet. Ves cas mislim na tvojih 40, 45. 50, 60km/dan. Tokrat pac romam z zeno. Najbolj dragocena stvar na poti pa je tvoj MIchelin vodic, ki si ga je prisvojila Breda in ga Bere 20x na dan.
Spremljaj naju se naprej.
Drago
Draga oba!
Po Nejčevam komentarju se razbere, da sta že osvojila Cebreiro! BRAVOOOO!!!
Na včerajšnji skupini smo s e vaju še posebej spominjali in vaju pogrešali
Prav je, da sta manj izčrpna s poročanjem, saj to pomeni, da imata več časa za posvečanje časa drug drugemu.
Tudi midva sva na najini letošnji ‘špuri’ in uspešno prazniva hišo.
Vzdušje pa je že močno predporočno 🙂
naj bo pot blagoslovljena in užijta jo v polnosti
Marjeta
Marjeta, pozdravljena!
Vedno znova naju navdusujes , ker prizadevno spremljas najino pot. Hvala in bodi se naprej z nama. Ce naju vceraj ni ilo, pomeni, da nimava dostopa do interneta.
Dobro orjita naprej po vajini hisi, ki bo, kot kaz<e , se dolgo sluzzila kot domace gnezdo.
Breda in Drago