Dan 9: Villafranca del Bierzo – Herrerias (21km, 4,5h)

Današnja etapa je bila kratka in lahka. Kot običajno sva mesto prenočevanja zapustila še v mraku. Ves čas sva hodila ob lokalni cesti, nad nama pa je norela avtocesta. Imela sva torej več priložnosti za pogovor. Dan je bil jasen in sončen, čepav so napovedovali oblačen in za hojo ugodnejši dan. Razlog za kratko turo so bila zasedena prenočišča na vrhu hriba OCebreiro in več kilometrov naprej. Prenočišče za jutri je Ivo rezerviral v 8km oddaljeni vasi od najinega načrtovanega prenočevanja.

Etapo sva končala v majhnem hotelu Paraiso de Bierzo pred vasico Herrerias, ki leži pod hribom OCebreiro (1.289m), kamor greva jutri. Hotelček je lep, s prijazno domačo arhitekturo in rustikalno notranjo opremo. Ivo je navdušen nad njim, saj je želel tu prespati že na prejšnjih Caminih. Ima teraso z lepim pogledom na goznate vrhove in zelene pašnike sosednje vasi. In na taki terasi je lepo posedeti ob pijači in hrani.

Pod večer, ko sva že varno v hotelu, je pridivjalo nurje. Tako sva prvič videla dež na tem Caminu. Upava, da ga bova tudi jutri, ko naj bi večkrat deževalo, samo gledala.

Kip romarja na izhodu iz mesta Villafranca del Bierzo gleda v hrbet odhajajočim romarjem.
Dolina ob reki Valcarce je bila in ostaja dokaj revna. Standard dvigujejo romarji, ki se krepčajo v obcestnih gostilnicah, pa seveda lesna industrija.
Občinski alberg (albergue municipal), v katerem sva leta 2011 prespala z ženo Bredo, so lepo obnovili.
Reko Valcarce so uporabljali tudi za pogon žag. Danes je ob njej več prijetnih počivališč.
Znamenita mostova avtoceste za Coruno nad vasico Ruitelan sta kakih 80m nad dolino.
Hotelu Paraiso de Bierzo pred vasico Herrerias ob vznožju hriba OCebreiro (1.289m), prek katerega vodi pot Camina.
Zunaj nvihta, midva na suhem.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *