Ko običajno sva vstala ob 5h (3:30h po soncu) in se napotila iz hotela standardno, ob 6:30h. Pot je šla najprej navzgor, nato pa “gore/dole”, dokler se ni na koncu današnje ture spuščati proti mestu Santo Domingo. Naokoli žitna polja, ki jih namakajo sstarim sistemov kanalov. Ivo je našel tudi vsa polja z mladim grahom in ga nabiral za užitek in spomin na svojo mladost v Dalmaciji, Iz radovednosti sem ga začel zobati tudi sam. Ob hoji so mlada zrnca prav okusna, ker popestrijo okus v ustih.Pri zobanju se nama je pridružila radovedna Francozinja, ki je nato kar cmokala od zadovoljstva nad mladim grahom.

Vreme na poti je bilo oblačno, v dolgem klancu pred središčem za golf v Ciruenji, pa je začelo rahlo pršeti. Naenkrat se je podoba na cesti spremenila, saj so bili vsi pohodniki takoj v pelerinah ali zaščitnih oblekah.

Na poti sma ogovorila romarko Barbaro iz Kanade, po rodu Čehinjo, stara okoli 30 let. Njeni starši so emigrilali iz Češke v 60.letih. Je medicinska sestra v Torontu. Ugotavljala je, da se je življenje v Kanadi v zadnjih 20.letih močno spremenilo (na slabše) zaradi dotoka tujcev in vse bolj intenzivnega dela, zato se želi vrniti v Brno. V Ciruenji gremo v golf klub na kavo in malico, pa ji dava za pokusit domačo koroško klobaso ter suhe hruške.

Na poti proti mestu Santo Domingu naju je prehitela že omenjena lepa Francozinja, ki pa se tokrat ob naju ne ustavila (vlak pač ne stoji na vsaki postaji).

Sobo sva si najela v imenitnem hotelu Parador na trgu pred katedralo Santo Domingo (v kateri so tudi Rupnikovi mozaik). Z rezervacijo za hotel prek Bookinga sva imela dan prej kar nekaj težav, potrebno je bilo, da sva jih tudi poklicala po telefonu.

Na kosilo sva odšla (kot vedno v tem kraju) v restavracijo La Parrilla de Arcaya (za cerkvijo na Plaza Eapaña 7, Santa Domingo) od koder sva odšla zadovoljna s hrano in pijačo (vino Alesanco iz vinogradov, mimo katerih sva hodila).

Popoldne sva namenila pisanju, saj sva zaostajala s poročanjem že za tri dni.

Zvečer ob 8h greva k sv.maši v kapelo poleg cerkve. Ivo močno pogreša večerne maše za romarje, ki jih enostavno ni več. Po sedmih dneh bo tako tu najina prva maša na letošnjem Caminu.