Iz Lorce spet odhajava v noč, tokrat ob 6:30 s svetilkama na glavi. Hodiva  po cesti NA-1110 vse do Villatuerte. Nato nadaljujeva brez oddiha po stranskih poteh (no, nekoliko sva se izgubila v Estelli) do Monasterio de Irache. V vinogradu tega samostana (danes vinska klet) Ivo utrga velik grozd in reče “Ta je namesto tega, da iz vinske fontane Fuente del vino spijeva  pol litra vina”.  Ustrezno temu prilagodiva protokol. Simbolično natočiva le požirka vina, fotografirava pipe in prepustiva znameniti kraj mlajšim romarjem. Nekoliko višje pri samostanu pojeva malico in jo poplakneva s priborjenim vinom .

Nad samostanom zavijeva levo v hrib (alternativna, vendar označena varianta poti Camina), da bova prišla po krajši poti do Los Arcosa. Le od daleč sva gledala lepo vasico Villamayor de Monjardin z razpoznavnim stožčastim vrhom nad njim. Hodiva delno po makadamski cesti, delno po gozdu, malo navzgor, malo navzdol in nato po lokalni cesti  vse do Los Arcosa.

V Los Arcos se namestiva v zasebni apartma Apartamientos de Jurramendi (visoka cena, nizka kakovost – spala skorajda na cesti!). Ivotovo slabo volje odpravi njegov kolega Duško Ivanović, Črnogorec, trener košarkarskega kluba Baskonia (večkratni evropski prvaki), ki naju pride iskat v Los Arcos in naju odpelje na odlično kosilo v 60 km oddaljeni Logroño. Povabi naju v imenitno restavracijo Iruña v starem delu mesta, kjer uživamo ob odlično  pripravljeni hrani in dobri buteljki vina. Kot zanimivost naj povem, da ko je Duško želel poravnati račun, mu je lastnica restavracije z nasmehom pojasnila, da je račun poravnal gost pri sosednji mizi, sicer vinar in Duškotov prijatelj. Prijeten občutek, ni kaj, biti v družbi človeka, ki ga drugi cenijo. Duško naju nato vrne v Los Arcos.

Zvečer ob 20h sva nato že pri maši v glavni cerkvi Sv.Marije v Los Arcos . Po maši si pred spanjem, da si še povečava zadovoljstvo ob prijetnem dnevu, privoščiva pivo na trgu pred katedralo.

Prenočišče: Hotel apartamentos Jurramendi, Calle mayor 69, Los Arcos.