Zgodaj zjutraj se avtobusom odpravimo iz Cusca v skoraj 400km oddaljeni Puno. Na poti se ustavimo v majhni vasici Andahuayillas, kjer si ogledamo jezuitsko cerkev, katere notranjost je zelo poslikano in vsa v zlatu. Pred cerkvijo raste tropsko drevo »bastul« z zavesami lišajev. V notranjosti gnezdijo papige. Pot nadaljujemo do kraja El Raqchi, kjer si ogledamo ostanke templja vrhovnemu božanstvu – stvaritelju zemlje, Viracochi.

Kosilo smo imeli v imenitni restavraciji Feliphon San Pedro (San Pablo) ob cesti. Restavracija je nizka hiša v rumeni barvi s kaminom v obliki templja. Po kosilu nadaljujemo čez 4.338 metrov visok prelaz La Raya, kjer se seveda ustavimo, da začutimo višinski rekord in se nadihamo.

Nadaljujemo do kraja Pukara s katoliško cerkvijo, ki je nenavadno velike za tako majhen kraj. V Pukari je cvetela civilizacija v letih 0-400 po Kristusu. Ogledamo si muzej te kulture, kjer so v glavnem kamniti kipi božanstev z velikimi glavami in s kačami. Eden od kipov je pošast, ki obglavlja ljudi. Na stopnicah pred cerkvijo popijemo dobro kavo iz bližnje trgovine. Pukara je znana po reji bikov za bikoborbe. Od tu izhaja navada, da so v Peruju na vseh slemenih streh kip dveh bikov in krščanskega križa.

Peljemo se skozi mesto/razvalino Jullaca – mesto nekaj km pred Punom, ki je poznana po kontrabandu. Je drugo največje mesto na Altiplanu z mednarodnim letališčem in več univerzami. Številne bencinske črpalke ob isti cesti so bolj ali manj pralnice denarja.

Puno 200.000 prebivalcev z največjo javno univerzo v Peruju

Namestimo se v hotelu slabše kategorije Hotel Sol Plaza v Punu, kjer pa so nama popravili ročaj kovčka, ki se je polomil na poti. Ponoči sem zaradi težav z redkim zrakom na tej nadmorski višini odšel v recepcijo na 10-minutno inhalacijo kisika. Trenutno je pomagala, vendar posledičnih težava z nespečnostjo ni odpravila.