Danes imava lažjo turo, da bova lahko uživala lepote Leona, levjega mesta. S taksijem sva se prepeljala na vho v mesto in tam pričela hojo že pred 7h (po soncu 5:30h). Dan je lep, sončen, malo vetrovno, idealno za hojo, ki poteka v glavnem ob cestah. Teren je lahek, v glavnem raven, le ponekod malo gori-doli. Pokrajina je prekrita s polji, ki nudijo svojo lepoto predvsem s prostranostjo. Kar nekoliko sva se že privadila temu pogledu, da ni več navdušujoč. Kar prehitro, že ob 11h, se znajdeva v centru Leona, kjer najprej nakupiva hrano za naslednji dan, stopiva pred katedralo po fotografijo in nato v hotel na dnevno oskrbo.

Sledi kosilo, na katerega Ivota kar potegne v znano in ugledno restavracijo Ezequiel v najelitnejšem delu centra mesta. Golaževa juha s krompirjem, ribo in školjkami (vongole – almejas) so okusni, naprej pa nama ni šlo dobro. “Morcillo” sva prebrala kot “morcilla” in namesto “naročenih” telečjih krvavic dobila goveji golaž. Da bi popravila napako, si je Ivo naročil krvavice, pa je natakar prinesel manj okusno godljo mesnega močnika. Za čakanje na sladico v prepolni restavraciji nisva imela več volje. Šla sva v bližnjo slaščičarnico na kavo in sladico. Ogled mesta je nato odplaknil slabo voljo.

Zvečer greva k sv.maši v cerkev San Isidro, ki je leonska konkatedrala, posvečena leta 1205. V njej ležijo posmrtni ostanki sv. Izidorja Seviljskega iz 4.stoletja, ki je zelo spoštovan v Španiji in je zavetnik Madrida. Izidor, o katerem poje naša narodna pesem “Izidor ovčice pasel”, pa je bil pobožen kmet, ki je živel v 19.stoletju. Po maši prejmeva kot edina romarja poseben blagoslov enega od duhovnikov v kapeli konkatedrale.

Danes je praznik Sv.rešnjega telesa. Prav zato je popoldne korakala po mestu procesija s kipom Mariji, zavetnici leonske stolnice, spremljala pa jo je lokalna godba.

Ivo s patrom v cerkvi Sv.Izidorja po prejetju romarskega blagoslova.