Lepo prenočišče Casa rural Txantxorena v Zubiriju zapustiva v temi nekaj pred 7h. Pred tem sva morala že v prenočišču zaradi nekaj grozečih kapljic zamenjati hlače in jakno za deževno varianto obeh. Kakih 10 km hodiva po asfaltu ob cesti v smeri Pamplone, Ivo s svetilko na glavi, jaz za njim z rdečo utripajočo na nahrbtniku. Ubirava bljižnjice skozi vaška jedra. Pred mestecem Villava se dvigneva v gozd in nato pred Villavo prečkava reko Arga. Prehodiva Villavo in njen velik rekreacijski park, prečkava znameniti most pred Pamplono ter se skozi mestno obzidje povzpneva v Pamplono. Tam posediva ob kavi in pivu v znameniti restavraciji Café Iruña (v njej je posedal Hemingway), nato pa jo mahneva na kosilo s pinchosi in vinom v restavracijo Asador Katuzarra na ulici San Nicolas. Kosilo nama dá voljo za nadaljnih 7 km do vasi Cizur mayor, kjer bova prenočila.
Na poti iz Pamplone se ustaviva v hotelu Tres reyes, kjer sva prenočevala pred tremi dnevi. Pripraviva vrečo z odvečno opremo, da jo servis “Paq mochila” španske pošte Correos naslednji dan prepelje do jutrišnjega prenočišča. Nato prehodiva Pamplono, greva mimo univerze in bolnišnice skozi predmestje Cizur minor v Cizur mayor do najinega prenočišča.
Po obveznih vsakodnevnih higienskih opravilih (tuširanje, pranje perila, oskrba nog) si na TV ogledava boj kolesarjev Pogačarja in Rogliča na Tour de France. Tako Ivotu kot meni je kar malo žal, da je Rogljič izgubil prisluženo prvo mesto.
Zunaj se je medtem izlilo, midva pa že načrtujeva jutrišno etapo do Lorce.
Prenočišče: hotel Silken ZiZur v Cizur mayor.
Hemingwaya ni več, pa sem ga v Cafe Iruña nadomestil kar sam.
